Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Kamnik, 18.10.2026 - O Veliki planini radi govorimo kot o dragocenem območju z največjim ohranjenim pastirskim naseljem v Evropi in z unikatno visokogorsko arhitekturo. Govorimo o prostoru tradicije, a tudi o preteklih, premalo poznanih prebojnih idejah. Velika planina je najvišja visokogorska pašna planota v Sloveniji z občutljivo kraško naravo. Ali je njena narava le še kulisa ali izhodišče za razmislek o prihodnosti tega prostora? O tem bo potekal razgovor na okrogli mizi, ki bo v četrtek 22.10.2026 ob 17.00 uri v Domu kulture v Kamniku, sodelujoči na okrogli mizi bodo Marjeta Keršič Svetel, Saša Roškar, Mitja Pavliha in prof. dr. Mihael Toman.
Leta 1957 se je arhitekt Vlasto Kopač skupaj s pastirji odločno uprl povojnim idejam takratnih oblasti, da bi na planini zgradili velike, industrijske zadružne hleve, pastirska selišča pa preuredili v tipske turistične objekte. S tem je dosegel, da so kmetje pastirske bajte (ki so bile med vojno požgane) obnovili v njihovi prvotni, stoletni obliki. Kot konservator je pripravil tudi pravne podlage za zaščito tega območja. Narisal je tudi načrte za nihalko/žičnico na Veliko planino, ki je najdaljša nihalka v Evropi brez podpornih strebrov. Prvotni načrt je bil, da sta obe postaji nihalke nekoliko nižje, kot sta sedaj (sedaj malo pod Kraljevim hribom in gor vse do Šimnovca), to lahko dobro vidite na eni od fotografij. Razmejil je tudi turistični del (turistične bajte) in zaščiteni del (bajte za pastirje) Velike planine, tudi to se lahko lepo vidi na fotografiji.
Velika planina "razburja" kamniško javnost predvsem zaradi vse pogostejših težav s pitno vodo, velika težava pa je tudi izredno gost promet ob koncu tedna in ob praznikih. Z moderno genetsko diagnostiko so v Triglavskem narodnem parku ugotovili, da so večino fekalnega onesnaženja vode prispevali prežvekovalci, torej divjad, govedo in drobnica, vendar pa je pri tem onesnaženju pomemben tudi prispevek človeka. Presenetljivo je, da je relativni prispevek človeka na izvirih v Triglavskem narodnem parku več kot desetkrat večji kot v primerljivih študijah na severu Avstrije. Takšne analize vode po naših podatkih za kamniško vodo niso bile opravljene, predvidevamo pa, da bi dale podobne rezultate. Če je temu res tako, potem je videti rešitev težav s pitno vodo relativno enostavna: na Veliko planino ne spustimo več krav in to je to. A zadeve niso tako enostavne in enoznačne. Pašništvo na planini ima vrsto prednosti: 1) brez redne paše bi se Velika planina hitro začela zaraščati z grmičevjem in drevjem; krave s pasenjem vzdržujejo odprt prostor in ohranjajo značilen videz planine, ki privablja obiskovalce; 2) medtem ko se živina poleti pase v visokogorju, lahko kmetje v dolini pokosijo travnike in pripravijo dovolj krme (sena) za dolgo zimsko obdobje; 3) gorski travniki so polni hranljivih trav in zdravilnih zelišč, mleko krav, ki se pasejo na tej nadmorski višini, je polnejšega okusa, bogatejše z vitamini in idealno za izdelavo tradicionalnih mlečnih izdelkov, kot je sir trnič; 4) ohranjanje tradicije, ki velja za eno redkih še ohranjenih oblik visokogorskega pastirstva v Evropi. Ne bo lahka naloga, uskladiti željo po turizmu in ohranitvi zgodovinsko-kulturne dediščine na eni strani ter potrebo po čisti in zdravi pitni vodi na drugi strani.
Za konec pa, kot se spodobi za gorski svet, še malo adrenalinskega doživetja. Kako so fantje iz adrenalinske vratolomne skupine Danking Devils na glavo skakali v globino kar z gondole na Veliko planino, si lahko ogledate TUKAJ. Ni ustvarjeno z umetno inteligenco, fantje so to res naredili!
Leta 1957 se je arhitekt Vlasto Kopač skupaj s pastirji odločno uprl povojnim idejam takratnih oblasti, da bi na planini zgradili velike, industrijske zadružne hleve, pastirska selišča pa preuredili v tipske turistične objekte. S tem je dosegel, da so kmetje pastirske bajte (ki so bile med vojno požgane) obnovili v njihovi prvotni, stoletni obliki. Kot konservator je pripravil tudi pravne podlage za zaščito tega območja. Narisal je tudi načrte za nihalko/žičnico na Veliko planino, ki je najdaljša nihalka v Evropi brez podpornih strebrov. Prvotni načrt je bil, da sta obe postaji nihalke nekoliko nižje, kot sta sedaj (sedaj malo pod Kraljevim hribom in gor vse do Šimnovca), to lahko dobro vidite na eni od fotografij. Razmejil je tudi turistični del (turistične bajte) in zaščiteni del (bajte za pastirje) Velike planine, tudi to se lahko lepo vidi na fotografiji.
Velika planina "razburja" kamniško javnost predvsem zaradi vse pogostejših težav s pitno vodo, velika težava pa je tudi izredno gost promet ob koncu tedna in ob praznikih. Z moderno genetsko diagnostiko so v Triglavskem narodnem parku ugotovili, da so večino fekalnega onesnaženja vode prispevali prežvekovalci, torej divjad, govedo in drobnica, vendar pa je pri tem onesnaženju pomemben tudi prispevek človeka. Presenetljivo je, da je relativni prispevek človeka na izvirih v Triglavskem narodnem parku več kot desetkrat večji kot v primerljivih študijah na severu Avstrije. Takšne analize vode po naših podatkih za kamniško vodo niso bile opravljene, predvidevamo pa, da bi dale podobne rezultate. Če je temu res tako, potem je videti rešitev težav s pitno vodo relativno enostavna: na Veliko planino ne spustimo več krav in to je to. A zadeve niso tako enostavne in enoznačne. Pašništvo na planini ima vrsto prednosti: 1) brez redne paše bi se Velika planina hitro začela zaraščati z grmičevjem in drevjem; krave s pasenjem vzdržujejo odprt prostor in ohranjajo značilen videz planine, ki privablja obiskovalce; 2) medtem ko se živina poleti pase v visokogorju, lahko kmetje v dolini pokosijo travnike in pripravijo dovolj krme (sena) za dolgo zimsko obdobje; 3) gorski travniki so polni hranljivih trav in zdravilnih zelišč, mleko krav, ki se pasejo na tej nadmorski višini, je polnejšega okusa, bogatejše z vitamini in idealno za izdelavo tradicionalnih mlečnih izdelkov, kot je sir trnič; 4) ohranjanje tradicije, ki velja za eno redkih še ohranjenih oblik visokogorskega pastirstva v Evropi. Ne bo lahka naloga, uskladiti željo po turizmu in ohranitvi zgodovinsko-kulturne dediščine na eni strani ter potrebo po čisti in zdravi pitni vodi na drugi strani.
Za konec pa, kot se spodobi za gorski svet, še malo adrenalinskega doživetja. Kako so fantje iz adrenalinske vratolomne skupine Danking Devils na glavo skakali v globino kar z gondole na Veliko planino, si lahko ogledate TUKAJ. Ni ustvarjeno z umetno inteligenco, fantje so to res naredili!