Lastnik gozda na Starem gradu Stanislav Knez
Ena od študij razgledne ploščadi na Starem gradu
Učna točka v mestnem gozdu Golovec v Ljubljani
Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Projekt "Mestni gozd Stari grad" je zamisel lastnika cca 150 hektarov gozda okrog Starega gradu Stanislava Kneza. V večini primerov imajo slovenski gozdovi zgolj gospodarsko funkcijo (sečnja dreves), v našem primeru pa bi kamniški gozd dobil status "gozda posebnega namena". V takem gozdu prevladuje druge funkcije: športno-rekreativne (urejene poti za pohodnike in kolesarje), vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoške (učne točke/vsebine za otroke vrtcev in osnovnih šol, gozdni arboretum, obore za živali, table/totemi z izobraževalno vsebino, itd.), zgodovinske (paviljon zgodovine Kamnika), arheološke (arheološki park), družabne (adrenalinski park, zipline), adrenalinske (ferate, razgledna ploščad) in še in še. 
"Mestni gozd Stari grad" bi prav gotovo zelo izboljšal kamniško turistično ponudbo, takšnih projektov je v Sloveniji res samo nekaj (Ljubljana, Celje, Rogla), ki pa so vsebinsko veliko bolj skromni, kot bi bil kamniški projekt. Velika prednost projekta "Mestni gozd Stari grad" je faznost izvedbe, to pomeni, da se vsebine lahko dodajo postopoma, ni treba zgraditi vse naenkrat, za začetek se ne potrebuje veliko denarja. V tem trenutku projekt "stoji" (pravzaprav stoji že skoraj dvajset let), saj občinske uprave v njem ne vidijo priložnosti za razvoj turizma v Kamniku. Projekta "Mestni gozd Stari grad" ni ne v Strategiji razvoja kamniškega turizma, pred dvema letoma so ga celo "izbrisali"iz Občinskega prostorskega načrta, kjer je Stari grad sicer opisan kot "najpomembnejši turistični produkt Kamnika, ki pa je premalo izkoriščen". Stanislav Knez Občini Kamnik ponuja način, kako celotno širše območje Starega gradu izkoristiti za turizem, a Občina tega ne želi. Tega ni želela izkoristiti ne prejšnja in tudi sedanja občinska oblast ne. Bo Kamnik (predvsem Kamnik, v veliko manjši meri to velja za Stanislava Kneza) z naslednjo občinsko upravo imel več sreče? Gre res za edinstveno priložnost, saj ni veliko primerov, če sploh kakšen, da se ljudje Občini sami ponujajo. Pri vseh velikih projektih imajo Občine pri uresničitvi velike težave z velikim številom lastnikov zemljišč, potrebno je ure in ure pogovorov, usklajevanj. V našem primeru to vse odpade, časovno gledano je "Mestni gozd Stari grad" možno realizirati zelo hitro. Tako kot v primeru projekta "Kamnik, mesto športnega turizma", ki ga je pred 20 leti pripravila tedanja občinska oblast, naslednja je nanj pozabila, sedanja pa ga je očitno pokopala (neverjetno, a prav nič ni napisanega o športnem turizmu v Strategiji razvoja kamniškega turizma 2023-2030), se tudi projektu "Mestni gozd Stari grad" očitno ne obeta nič dobrega. Tudi ta projekt ni v Strategiji kamniškega turizma omenjen niti z besedico!? Vseh so polna usta kako bi bilo treba "nekaj" narediti, a "tega" ne znajo ali nočejo narediti. Dejanja, ne besede, naj značijo junaka! Za nas Kamničane je zelo žalostno, kaj se dogaja s Kamnikom, kako "capljamo na mestu", drugim pa se naše težave zdijo že smešne in se, kot kaže naslov oddaje, "norčujejo" iz nas. Radio Študent je pred leti o dogajanju z razgledno ploščadjo na Starem gradu pripravil radijsko oddajo z naslovom "S perpektive mrtvega ptiča", lahko si jo preberete in jo poslušate TUKAJ. Za vse podrobne informacije oziroma za podroben opis celotnega projekta si lahko TUKAJ ogledate programsko urbanistično zasnovo Mestnega gozda Stari grad, ki jo je pripravil arh. Tomaž Schlegl. Kratek film o Mestnem gozdu Stari grad, ki smo ga 24.2.2026 predvajali na okrogli mizi o športu, športni infrastrukturi, športnem turizmu, ustanovitvi Muzeja planinstva in alpinizma, uresničitvi projekta Mestni gozd Stari grad ter obnovi Starega gradu si lahko ogledate TUKAJ. Film je povzetek javno objavljenih video vsebin, nič nismo snemali sami, zato je kvaliteta filma malo slabša.
"Mestni gozd Stari grad" bi prav gotovo zelo izboljšal kamniško turistično ponudbo, takšnih projektov je v Sloveniji res samo nekaj (Ljubljana, Celje, Rogla), ki pa so vsebinsko veliko bolj skromni, kot bi bil kamniški projekt. Velika prednost projekta "Mestni gozd Stari grad" je faznost izvedbe, to pomeni, da se vsebine lahko dodajo postopoma, ni treba zgraditi vse naenkrat, za začetek se ne potrebuje veliko denarja. V tem trenutku projekt "stoji" (pravzaprav stoji že skoraj dvajset let), saj občinske uprave v njem ne vidijo priložnosti za razvoj turizma v Kamniku. Projekta "Mestni gozd Stari grad" ni ne v Strategiji razvoja kamniškega turizma, pred dvema letoma so ga celo "izbrisali"iz Občinskega prostorskega načrta, kjer je Stari grad sicer opisan kot "najpomembnejši turistični produkt Kamnika, ki pa je premalo izkoriščen". Stanislav Knez Občini Kamnik ponuja način, kako celotno širše območje Starega gradu izkoristiti za turizem, a Občina tega ne želi. Tega ni želela izkoristiti ne prejšnja in tudi sedanja občinska oblast ne. Bo Kamnik (predvsem Kamnik, v veliko manjši meri to velja za Stanislava Kneza) z naslednjo občinsko upravo imel več sreče? Gre res za edinstveno priložnost, saj ni veliko primerov, če sploh kakšen, da se ljudje Občini sami ponujajo. Pri vseh velikih projektih imajo Občine pri uresničitvi velike težave z velikim številom lastnikov zemljišč, potrebno je ure in ure pogovorov, usklajevanj. V našem primeru to vse odpade, časovno gledano je "Mestni gozd Stari grad" možno realizirati zelo hitro. Tako kot v primeru projekta "Kamnik, mesto športnega turizma", ki ga je pred 20 leti pripravila tedanja občinska oblast, naslednja je nanj pozabila, sedanja pa ga je očitno pokopala (neverjetno, a prav nič ni napisanega o športnem turizmu v Strategiji razvoja kamniškega turizma 2023-2030), se tudi projektu "Mestni gozd Stari grad" očitno ne obeta nič dobrega. Tudi ta projekt ni v Strategiji kamniškega turizma omenjen niti z besedico!? Vseh so polna usta kako bi bilo treba "nekaj" narediti, a "tega" ne znajo ali nočejo narediti. Dejanja, ne besede, naj značijo junaka! Za nas Kamničane je zelo žalostno, kaj se dogaja s Kamnikom, kako "capljamo na mestu", drugim pa se naše težave zdijo že smešne in se, kot kaže naslov oddaje, "norčujejo" iz nas. Radio Študent je pred leti o dogajanju z razgledno ploščadjo na Starem gradu pripravil radijsko oddajo z naslovom "S perpektive mrtvega ptiča", lahko si jo preberete in jo poslušate TUKAJ. Za vse podrobne informacije oziroma za podroben opis celotnega projekta si lahko TUKAJ ogledate programsko urbanistično zasnovo Mestnega gozda Stari grad, ki jo je pripravil arh. Tomaž Schlegl. Kratek film o Mestnem gozdu Stari grad, ki smo ga 24.2.2026 predvajali na okrogli mizi o športu, športni infrastrukturi, športnem turizmu, ustanovitvi Muzeja planinstva in alpinizma, uresničitvi projekta Mestni gozd Stari grad ter obnovi Starega gradu si lahko ogledate TUKAJ. Film je povzetek javno objavljenih video vsebin, nič nismo snemali sami, zato je kvaliteta filma malo slabša.Ožje območje Starega gradu (grajske ostaline) s planinskim domom, v katerem se nahaja zelo lepo urejeno gostišče (prenovljeno in urejeno je bilo leta 2017 pod prejšnjo občinsko upravo), ki je v lasti Občine Kamnik, je priljubljena pohodniška točka predvsem Kamničanov, turistov iz drugih koncev Slovenije in/ali tujine pa na Starem gradu ni prav veliko. Samo lep razgled na bližnjo in daljno okolico pač ni dovolj, da bi turisti »množično« prihajali na Stari grad. Izhodišče za našo pobudo, da se Stari grad vsaj do neke mere obnovi, je spet turizem. Naša civilna iniciativa bi lahko polno »zacvetela« prav pri obnovi Starega gradu. Kot »vzorčni model«, kaj vse lahko civilna sfera naredi, smo 24.2.2026 na okrogli mizi o športu, športni infrastrukturi, športnem turizmu, obnovi Starega gradu ter projektu "Mestni gozd Stari grad" udeležencem pokazali, kako poteka obnova gradu Žovnek v Braslovčah. 
Obnova gradu Žovnek poteka že 30 let, prostovoljci se zbirajo vsako nedeljo med 8.00 in 12.00 uro ter obnavljajo svoj ponos. In imajo že kaj pokazati, grad Žovnek vse bolj dobiva svojo nekdanjo podobo. Kar je bilo pred 30 leti videti kot »nor in utopičen projekt«, je danes priljubljena izletniška točka. Na okrogli mizi smo pokazali nekaj fotografij stanja »prej in sedaj«, kjer se lahko vidi res velika sprememba in napredek. O projektu obnove gradu Žovnek je vodilni slovenski strokovnjak za gradove (kastelolog) dr. Igor Sapač dejal: »V Sloveniji smo navajeni tarnati, kako se nič ne da in da za vse potrebujemo milijone, grad Žovnek pa dokazuje, da se da." Osnovni namen obnove Starega gradu je, da se nekoliko dvignejo grajski zidovi, uredi in pod streho spravi, recimo, stražni stolp, kapelo in morda še kaj, tako da bil Stari grad dobro viden z vseh mogočih dostopov oziroma poti. Da bi res postal »dominanta« nad Kamnikom. Za konec pobude za obnovo Starega gradu še nekaj besed o diplomski nalogi Kamničanke Maje Burkeljca iz leta 2000, ki podrobno opisuje razvoj Starega gradu skozi več faz (romanika, gotika, renesansa) ter podaja možnosti obnovitve gradu. 
Po mnenju dr. Igorja Sapača bi bila diplomska naloga odlično izhodišče za »kako in kje sploh začeti« oziroma za »končni izgled Starega gradu«. Nekaj kamniških arhitektov (Štajn) je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pred leti izdelalo tudi digitalno študijo končnega izgleda Starega gradu, ki si jo lahko ogledate v prostorih omenjenega muzeja. Pred samim začetkom obnove starograjskih zidov bo potrebno izvesti tudi arheološke raziskave, v tem pogledu že imamo polno podporo arheologa dr. Milana Sagadina, ki ima bogate izkušnje s tovrstnimi raziskavami v Kamniku, dolga leta je vodil raziskave na Malem gradu. Arheološke raziskave in sama obnova ostalin morajo seveda potekati po nekih smernicah (načrtu), ki jih določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Bomo Kamničani znali izkoristiti velike turistične potenciale, kot jim ima Stari grad? Ali pa bo spet ostalo samo pri lepih besedah...? Ko bomo politike začeli ocenjevati in voliti po dejanjih, bo vse drugače, za marsikaj smo si torej krivi kar sami.
Obnova gradu Žovnek poteka že 30 let, prostovoljci se zbirajo vsako nedeljo med 8.00 in 12.00 uro ter obnavljajo svoj ponos. In imajo že kaj pokazati, grad Žovnek vse bolj dobiva svojo nekdanjo podobo. Kar je bilo pred 30 leti videti kot »nor in utopičen projekt«, je danes priljubljena izletniška točka. Na okrogli mizi smo pokazali nekaj fotografij stanja »prej in sedaj«, kjer se lahko vidi res velika sprememba in napredek. O projektu obnove gradu Žovnek je vodilni slovenski strokovnjak za gradove (kastelolog) dr. Igor Sapač dejal: »V Sloveniji smo navajeni tarnati, kako se nič ne da in da za vse potrebujemo milijone, grad Žovnek pa dokazuje, da se da." Osnovni namen obnove Starega gradu je, da se nekoliko dvignejo grajski zidovi, uredi in pod streho spravi, recimo, stražni stolp, kapelo in morda še kaj, tako da bil Stari grad dobro viden z vseh mogočih dostopov oziroma poti. Da bi res postal »dominanta« nad Kamnikom. Za konec pobude za obnovo Starega gradu še nekaj besed o diplomski nalogi Kamničanke Maje Burkeljca iz leta 2000, ki podrobno opisuje razvoj Starega gradu skozi več faz (romanika, gotika, renesansa) ter podaja možnosti obnovitve gradu. Po mnenju dr. Igorja Sapača bi bila diplomska naloga odlično izhodišče za »kako in kje sploh začeti« oziroma za »končni izgled Starega gradu«. Nekaj kamniških arhitektov (Štajn) je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pred leti izdelalo tudi digitalno študijo končnega izgleda Starega gradu, ki si jo lahko ogledate v prostorih omenjenega muzeja. Pred samim začetkom obnove starograjskih zidov bo potrebno izvesti tudi arheološke raziskave, v tem pogledu že imamo polno podporo arheologa dr. Milana Sagadina, ki ima bogate izkušnje s tovrstnimi raziskavami v Kamniku, dolga leta je vodil raziskave na Malem gradu. Arheološke raziskave in sama obnova ostalin morajo seveda potekati po nekih smernicah (načrtu), ki jih določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Bomo Kamničani znali izkoristiti velike turistične potenciale, kot jim ima Stari grad? Ali pa bo spet ostalo samo pri lepih besedah...? Ko bomo politike začeli ocenjevati in voliti po dejanjih, bo vse drugače, za marsikaj smo si torej krivi kar sami.