Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo SODOBEN oziroma MODEREN definira kot nekaj, kar je v skladu z najnovejšimi normami, tehničnimi, strokovnimi pridobitvami in standardi.
V občinskem časopisu Občana-ka (in drugih medijih, tiskanih in spletnih) smo v zadnji številki lahko prebrali, da je Kamnik po dolgem čakanju z uradnim odprtjem dočakal nova SODOBNA zunanja športna igrišča med obema osnovnima šolama, to je med osnovno šolo Frana Albrehta in osnovno šolo Toma Brejca. Ob tem dogodku se nam športnikom »utrne« marsikatera misel, žal bolj ali manj spet negativna, saj bi se po naši oceni lahko ta projekt izvedel bistveno, ampak res bistveno, bolje. Tako kot to delamo vedno, bomo tudi tokrat svoje trditve podkrepili z dokazi. Naše razmišljanje bomo začeli na koncu: župan Matej Slapar je na koncu časopisnega članka poudaril, da so bila igrišča zgrajena za manj denarja, kot je bilo prvotno načrtovano. Ob teh besedah se nam takoj oglasi ALARM! Ste morda v zadnjih 35 letih kjerkoli v Sloveniji zasledili, da se katerikoli projekt na koncu zgradi za manj denarja, kot je bilo predvideno? Prakse kaže, da vsi projekti stanejo več, kot je bilo predvideno! Verjamemo besedam župana, da je projekt izgradnje novih športnih igrišč stal manj, kot je bilo predvideno, vprašanje pa je, zaradi česa je temu tako. Odgovor je jasen – na račun slabše kvalitete in neoptimalne izvedbe. Naše trditve bomo v nadaljevanju malo bolj natančno razložili.
Prva in ponavljajoča se napaka Občine: v fazo priprave oziroma izdelave načrta ureditve se ni vključila najpomembnejša športna institucija v občini Kamnik, to je Športna zveza Kamnik. Občina je tudi s tem projektom nadaljevala s slabo prakso pridobivanja mnenj in nasvetov tistih, ki šport najbolj poznajo, to je športnikov samih. Če bi nekdo po izdelavi idejnega načrta le-tega pokazal Športni zvezi Kamnik (športnim klubom), bi morda ne prišlo do dejstva, da je Kamnik (v mislih imamo predvsem "občane oziroma zunanje uporabnike", ne učence) z novim športnim parkom med obema osnovnima šolama pravzaprav izgubil in ne pridobil. Malo starejši občani se še spomnimo, da smo ob osnovni šoli Toma Brejca imeli dve ločeni igrišči, eno za košarko in eno za rokomet oziroma mali nogomet. Na novih igriščih temu ni tako, če se na njih igra košarka, se ne more igrati nogomet in obratno. Res je, da je na novih igriščih sedaj mogoče igrati tudi odbojko in namizni tenis, ampak vsakomur je jasno, da je namizni tenis dvoranski šport, da že rahel vetrič onemogoča kvalitetno igranje, zunanje mize za namizni tenis lahko najdemo zgolj v kakšnih turističnih centrih ob morju (Portorož, Novi grad, itd.). Veliko bolj smotrno in edino pravilno bi bilo razmišljati v smeri, da se prostor, namenjen namiznemu tenisu, nameni popolnoma ločenim igriščem za košarko in rokomet oziroma mali nogomet. Res bi radi videli tistega, ki je načrtovalcem bodisi dal navodila za takšno izdelavo bodisi »požegnal« takšen načrt, da naj gre v realizacijo. Gre za neracionalno izrabo prostora! Tega nestrokovnega dela smo pri Občini že vajeni, zadnji primer je kamniški pump-track poligon za bivšim IKŠ-om, ki kot nekakšen tujek, ločen od ostale športne infrastrukture, sameva na desnem bregu Kamniške Bistrice. Gre za 5.866 kvadratnih metrov veliko parcelo, ki je v 100% lasti Občine Kamnik in je v celoti namenjena rekreaciji in športu, na njej pa razen pump-tracka stojijo samo drevesa. Tam je še nekaj parcel, ki so v lasti Občine, tako da bi se tam z malo truda lahko naredilo marsikaj, teniška dvorana, recimo, ali pa celo nova športna dvorana.
V nadaljevanju našega razmišljanja se bomo dotaknili besed ravnateljice osnovne šole Frana Albrehta Monike Glüks Donko, ki je dejala, citiramo: »Hvala Občini Kamnik ter županu Mateju Slaparju z ekipo, ki ste s svojo podporo, vizijo in vztrajnostjo omogočili, da ta prostor danes živi.« Te besede so iskrene, v to ne dvomimo, je pa v njih moč prepoznati kar nekaj nepoznavanja zakonodaje na področju športne infrastrukture. Ne gre za nobeno vizijo in vztrajnost, gospa ravnateljica, ampak je Občina po 71. členu Zakonu o športu dolžna vsako športno infrastrukturo, ki se ji spremeni namembnost (v našem primeri izguba igrišča za košarko in rokomet oziroma mali nogomet) nadomestiti z drugim objektom, citiramo: »Če se javni športni objekt ukine ali spremeni v drug namen (npr. stanovanjska gradnja, poslovni prostori), mora investitor ali pristojni organ zagotoviti nov, funkcionalen objekt, ki nadomesti izgubljenega.« Pika. Vse jasno - kamniški župan ni noben vizionar in super podpornik športa. Še celo nasprotno, namesto da bi športni park zgradil po modernih, sodobnih standardih, ga je zgradil po liniji najmanjšega odpora in z bistveno manj finančnimi sredstvi, kot je bilo predvideno. Vse na račun kvalitete, takšen je odnos do nas občanov-športnikov, za »rajo« je vse dobro. V dokaz in podkrepitev naših besed se vrnimo na odbojkarski igrišči, tudi odbojko lahko sedaj igramo v novo odprtem kamniškem športnem parku. Si predstavljate kvalitetno igranje odbojke na asfaltni podlagi (metanje v »ribo«, itd.)? Vsak, ki igra odbojko, ve, da asfalt ni primerna podlaga za igranje odbojke. Če smo še bolj konkretni, asfalt ni primerna podlaga niti za igranje košarke, niti za igranje malega nogometa. Moderni standard za vse zunanje športne površine je tartan, oziroma umetna masa. Ste morda na novih igriščih že bili in ste si ogledali koše za igranje košarke? Ste v njihovi konstrukciji in materialih morda videli kaj modernega? Nikakor ne! Za primerjavo med obstoječimi koši in koši, ki bi jih Občina za samo nekaj več denarja postavila v kamniškem novem sodobnem športnem parku, si oglejte povezavo TUKAJ (table iz kaljenega stekla, obroč z vzmetnim mehanizmom, višina koša je prilagodljiva, itd.).
Kako se »moderno« opremi zunanja športna igrišča, si lahko ogledamo na primeru novega lahko športnega parka v Rakovljah (občina Braslovče). Na spletnem portalu Svet24 (celoten članek si lahko preberete TUKAJ) med drugim piše, citiramo: »Nov športni park v Rakovljah se razprostira na približno treh hektarjih in obsega atletski in nogometni stadion, dve igrišči za košarko, malo igrišče za rokomet in nogomet, igrišče za odbojko in badminton – vse na umetni masi.« To pa ni edini primer gradnje modernega športnega parka, zgradili so ga tudi v Ivančni gorici. Športni park Ivančna Gorica se razprostira na 19.000 m² veliki površini, od tega je polovica območja pokritega s tartan podlago, na kateri je umeščen 300 metrski atletski krog, 6 stezno tekališče za šprinte, dve igrišči za rokomet oziroma mali nogomet ter dve igrišči za košarko. Poleg sta tudi po dve igrišči za igranje odbojke na mivki in dve teniški igrišči. Park ponuja tudi sodobne površine za atletske discipline, kot so skakališči za skok v daljino in višino ter metališče za suvanje krogle in met vorteksa. Športni park ima poleg servisnih prostorov, sanitarij in pisarne za športna tekmovanja tudi pokrito tribuno z več kot 300 sedišči.« Igrišča s podlago iz umetne mase imajo tudi v Vitanju, Rogaševcih, skoraj vsaka slovenska vas, ki gradi nov športni park, ima igrišče s podlago iz umetne mase. Toliko o kamniškem sodobnem modernem športnem parku, že bežen pogled na fotografije kamniškega športnega parka in fotografije športnih parkov v Braslovčah ter Ivančni gorici pove vse. Že iz zraka se lahko vidi, kaj je moderno in kaj ne.
Za konec – resnici na ljubo je treba priznati, da gre pri novem športnem parku med obema osnovnima šolama za večji in bolj raznovrsten športni objekt, kot smo ga že imeli pred leti, ki pa je bil zgrajen zgolj in samo zaradi zakonskih obveznosti. Kamniški športniki (vsaj tisti, ki smo nevtralni, ki na zadeve gledamo realno in brez političnih, poslovnih in drugih povezav ali celo strahu pred povračilnimi ukrepi) smo mnenja, da bi bilo potrebno novi športni park zgraditi bistveno bolj kvalitetno (podlaga, podporni objekti, koši in table, itd.) in da bi se prostor moral izrabiti bistveno bolje. Če slabo izrabo prostora učenci obeh šol morda niti ne bodo čutili (v končni fazi jim na pouk telesne vzgoje ni treba na zunanja igrišča, imajo telovadnice), pa jo bodo toliko bolj čutili drugi uporabniki. Na zunanje uporabnike (ne na učence torej) se je pravzaprav "zelo malo in še najmanj gledalo", športni park nima niti enega vodnega vira za osvežitev ali umivanje, nima niti enega "nadstreška" za umik v senco, nima niti enega "spremljajočega objekta". Kamniški šport bi »lahko dobil mercedesa, dobil pa je fička«. Še najbolj ironične in kot v posmeh našemu »intelektu« pa so izjave župana Mateja Slaparja, češ, da gre za sodoben, moderen športni objekt, ki je plod županove vizije, vztrajnosti, sposobnosti, podpore športu, itd. O žaljenju intelekta s strani Občine je na zadnji seji občinskega sveta govoril tudi občinski svetnik Aleš Lipičnik, ne sicer v povezavi s športom, a očitno gre za "modus operandi" kamniškega župana "Mateja Ivana Anče Slaparja", ki je v službi privatnega kapitala in ki misli, da smo vsi neuki bedaki. Misli Aleša Lipičnika lahko poslušate v peti in šesti točki občinskega sveta TUKAJ. Samo upamo lahko, da bo naslednji kamniški župan imel več "posluha" za šport, od sedanjega župana nimamo prav veliko…še tam, kjer je bil denar že namenjen za šport, nam ga je vzel in s tem se celo še hvali.
V občinskem časopisu Občana-ka (in drugih medijih, tiskanih in spletnih) smo v zadnji številki lahko prebrali, da je Kamnik po dolgem čakanju z uradnim odprtjem dočakal nova SODOBNA zunanja športna igrišča med obema osnovnima šolama, to je med osnovno šolo Frana Albrehta in osnovno šolo Toma Brejca. Ob tem dogodku se nam športnikom »utrne« marsikatera misel, žal bolj ali manj spet negativna, saj bi se po naši oceni lahko ta projekt izvedel bistveno, ampak res bistveno, bolje. Tako kot to delamo vedno, bomo tudi tokrat svoje trditve podkrepili z dokazi. Naše razmišljanje bomo začeli na koncu: župan Matej Slapar je na koncu časopisnega članka poudaril, da so bila igrišča zgrajena za manj denarja, kot je bilo prvotno načrtovano. Ob teh besedah se nam takoj oglasi ALARM! Ste morda v zadnjih 35 letih kjerkoli v Sloveniji zasledili, da se katerikoli projekt na koncu zgradi za manj denarja, kot je bilo predvideno? Prakse kaže, da vsi projekti stanejo več, kot je bilo predvideno! Verjamemo besedam župana, da je projekt izgradnje novih športnih igrišč stal manj, kot je bilo predvideno, vprašanje pa je, zaradi česa je temu tako. Odgovor je jasen – na račun slabše kvalitete in neoptimalne izvedbe. Naše trditve bomo v nadaljevanju malo bolj natančno razložili.
Prva in ponavljajoča se napaka Občine: v fazo priprave oziroma izdelave načrta ureditve se ni vključila najpomembnejša športna institucija v občini Kamnik, to je Športna zveza Kamnik. Občina je tudi s tem projektom nadaljevala s slabo prakso pridobivanja mnenj in nasvetov tistih, ki šport najbolj poznajo, to je športnikov samih. Če bi nekdo po izdelavi idejnega načrta le-tega pokazal Športni zvezi Kamnik (športnim klubom), bi morda ne prišlo do dejstva, da je Kamnik (v mislih imamo predvsem "občane oziroma zunanje uporabnike", ne učence) z novim športnim parkom med obema osnovnima šolama pravzaprav izgubil in ne pridobil. Malo starejši občani se še spomnimo, da smo ob osnovni šoli Toma Brejca imeli dve ločeni igrišči, eno za košarko in eno za rokomet oziroma mali nogomet. Na novih igriščih temu ni tako, če se na njih igra košarka, se ne more igrati nogomet in obratno. Res je, da je na novih igriščih sedaj mogoče igrati tudi odbojko in namizni tenis, ampak vsakomur je jasno, da je namizni tenis dvoranski šport, da že rahel vetrič onemogoča kvalitetno igranje, zunanje mize za namizni tenis lahko najdemo zgolj v kakšnih turističnih centrih ob morju (Portorož, Novi grad, itd.). Veliko bolj smotrno in edino pravilno bi bilo razmišljati v smeri, da se prostor, namenjen namiznemu tenisu, nameni popolnoma ločenim igriščem za košarko in rokomet oziroma mali nogomet. Res bi radi videli tistega, ki je načrtovalcem bodisi dal navodila za takšno izdelavo bodisi »požegnal« takšen načrt, da naj gre v realizacijo. Gre za neracionalno izrabo prostora! Tega nestrokovnega dela smo pri Občini že vajeni, zadnji primer je kamniški pump-track poligon za bivšim IKŠ-om, ki kot nekakšen tujek, ločen od ostale športne infrastrukture, sameva na desnem bregu Kamniške Bistrice. Gre za 5.866 kvadratnih metrov veliko parcelo, ki je v 100% lasti Občine Kamnik in je v celoti namenjena rekreaciji in športu, na njej pa razen pump-tracka stojijo samo drevesa. Tam je še nekaj parcel, ki so v lasti Občine, tako da bi se tam z malo truda lahko naredilo marsikaj, teniška dvorana, recimo, ali pa celo nova športna dvorana.
V nadaljevanju našega razmišljanja se bomo dotaknili besed ravnateljice osnovne šole Frana Albrehta Monike Glüks Donko, ki je dejala, citiramo: »Hvala Občini Kamnik ter županu Mateju Slaparju z ekipo, ki ste s svojo podporo, vizijo in vztrajnostjo omogočili, da ta prostor danes živi.« Te besede so iskrene, v to ne dvomimo, je pa v njih moč prepoznati kar nekaj nepoznavanja zakonodaje na področju športne infrastrukture. Ne gre za nobeno vizijo in vztrajnost, gospa ravnateljica, ampak je Občina po 71. členu Zakonu o športu dolžna vsako športno infrastrukturo, ki se ji spremeni namembnost (v našem primeri izguba igrišča za košarko in rokomet oziroma mali nogomet) nadomestiti z drugim objektom, citiramo: »Če se javni športni objekt ukine ali spremeni v drug namen (npr. stanovanjska gradnja, poslovni prostori), mora investitor ali pristojni organ zagotoviti nov, funkcionalen objekt, ki nadomesti izgubljenega.« Pika. Vse jasno - kamniški župan ni noben vizionar in super podpornik športa. Še celo nasprotno, namesto da bi športni park zgradil po modernih, sodobnih standardih, ga je zgradil po liniji najmanjšega odpora in z bistveno manj finančnimi sredstvi, kot je bilo predvideno. Vse na račun kvalitete, takšen je odnos do nas občanov-športnikov, za »rajo« je vse dobro. V dokaz in podkrepitev naših besed se vrnimo na odbojkarski igrišči, tudi odbojko lahko sedaj igramo v novo odprtem kamniškem športnem parku. Si predstavljate kvalitetno igranje odbojke na asfaltni podlagi (metanje v »ribo«, itd.)? Vsak, ki igra odbojko, ve, da asfalt ni primerna podlaga za igranje odbojke. Če smo še bolj konkretni, asfalt ni primerna podlaga niti za igranje košarke, niti za igranje malega nogometa. Moderni standard za vse zunanje športne površine je tartan, oziroma umetna masa. Ste morda na novih igriščih že bili in ste si ogledali koše za igranje košarke? Ste v njihovi konstrukciji in materialih morda videli kaj modernega? Nikakor ne! Za primerjavo med obstoječimi koši in koši, ki bi jih Občina za samo nekaj več denarja postavila v kamniškem novem sodobnem športnem parku, si oglejte povezavo TUKAJ (table iz kaljenega stekla, obroč z vzmetnim mehanizmom, višina koša je prilagodljiva, itd.).
Kako se »moderno« opremi zunanja športna igrišča, si lahko ogledamo na primeru novega lahko športnega parka v Rakovljah (občina Braslovče). Na spletnem portalu Svet24 (celoten članek si lahko preberete TUKAJ) med drugim piše, citiramo: »Nov športni park v Rakovljah se razprostira na približno treh hektarjih in obsega atletski in nogometni stadion, dve igrišči za košarko, malo igrišče za rokomet in nogomet, igrišče za odbojko in badminton – vse na umetni masi.« To pa ni edini primer gradnje modernega športnega parka, zgradili so ga tudi v Ivančni gorici. Športni park Ivančna Gorica se razprostira na 19.000 m² veliki površini, od tega je polovica območja pokritega s tartan podlago, na kateri je umeščen 300 metrski atletski krog, 6 stezno tekališče za šprinte, dve igrišči za rokomet oziroma mali nogomet ter dve igrišči za košarko. Poleg sta tudi po dve igrišči za igranje odbojke na mivki in dve teniški igrišči. Park ponuja tudi sodobne površine za atletske discipline, kot so skakališči za skok v daljino in višino ter metališče za suvanje krogle in met vorteksa. Športni park ima poleg servisnih prostorov, sanitarij in pisarne za športna tekmovanja tudi pokrito tribuno z več kot 300 sedišči.« Igrišča s podlago iz umetne mase imajo tudi v Vitanju, Rogaševcih, skoraj vsaka slovenska vas, ki gradi nov športni park, ima igrišče s podlago iz umetne mase. Toliko o kamniškem sodobnem modernem športnem parku, že bežen pogled na fotografije kamniškega športnega parka in fotografije športnih parkov v Braslovčah ter Ivančni gorici pove vse. Že iz zraka se lahko vidi, kaj je moderno in kaj ne.Za konec – resnici na ljubo je treba priznati, da gre pri novem športnem parku med obema osnovnima šolama za večji in bolj raznovrsten športni objekt, kot smo ga že imeli pred leti, ki pa je bil zgrajen zgolj in samo zaradi zakonskih obveznosti. Kamniški športniki (vsaj tisti, ki smo nevtralni, ki na zadeve gledamo realno in brez političnih, poslovnih in drugih povezav ali celo strahu pred povračilnimi ukrepi) smo mnenja, da bi bilo potrebno novi športni park zgraditi bistveno bolj kvalitetno (podlaga, podporni objekti, koši in table, itd.) in da bi se prostor moral izrabiti bistveno bolje. Če slabo izrabo prostora učenci obeh šol morda niti ne bodo čutili (v končni fazi jim na pouk telesne vzgoje ni treba na zunanja igrišča, imajo telovadnice), pa jo bodo toliko bolj čutili drugi uporabniki. Na zunanje uporabnike (ne na učence torej) se je pravzaprav "zelo malo in še najmanj gledalo", športni park nima niti enega vodnega vira za osvežitev ali umivanje, nima niti enega "nadstreška" za umik v senco, nima niti enega "spremljajočega objekta". Kamniški šport bi »lahko dobil mercedesa, dobil pa je fička«. Še najbolj ironične in kot v posmeh našemu »intelektu« pa so izjave župana Mateja Slaparja, češ, da gre za sodoben, moderen športni objekt, ki je plod županove vizije, vztrajnosti, sposobnosti, podpore športu, itd. O žaljenju intelekta s strani Občine je na zadnji seji občinskega sveta govoril tudi občinski svetnik Aleš Lipičnik, ne sicer v povezavi s športom, a očitno gre za "modus operandi" kamniškega župana "Mateja Ivana Anče Slaparja", ki je v službi privatnega kapitala in ki misli, da smo vsi neuki bedaki. Misli Aleša Lipičnika lahko poslušate v peti in šesti točki občinskega sveta TUKAJ. Samo upamo lahko, da bo naslednji kamniški župan imel več "posluha" za šport, od sedanjega župana nimamo prav veliko…še tam, kjer je bil denar že namenjen za šport, nam ga je vzel in s tem se celo še hvali.