Srečanje kandidatov za župana 2022
Nekaj bivših vodij Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik
Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Kamnik, 31.10.2026 - Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik bo v sodelovanju s Podjetniškim klubom Kamnik v četrtek 12.11.2026 ob 18.00 uri v Domu kulture v Kamniku organizirala srečanje z vsemi štirimi kandidati za novega župana Kamnika, teme pa so še kako aktualne in ključne za razvoj občine. V ospredju pogovora bodo pogoji za poslovanje in razvoj podjetij, gospodarska infrastruktura, prostorski razvoj, kadrovski izzivi ter povezovanje gospodarstva in lokalne skupnosti. Kandidati bodo na srečanju lahko predstavili konkretne razvojne usmeritve in ukrepe, s katerimi bi v prihodnjem mandatu prispevali k dolgoročnemu razvoju občine. Razvoj lokalnega podjetništva je tesno povezan s kakovostjo življenja, zato je k tej problematiki treba pristopiti strokovno in odgovorno.
Pred osamosvojitvijo leta 1991 je bil Kamnik izrazito gospodarsko in industrijsko središče z močnimi lokalnimi podjetji, kot so bili Stol, Titan, Svit, Utok, Kemijska industrija Kamnik KIK (Smodnišnica), Alprem. Ta podjetja so zaposlovala na tisoče delavcev, ljudem ni bilo treba v službo hoditi v druge občine. Zaradi tako velikega števila delovnih mest je v Kamnik vsak dan prihajalo na delo več ljudi iz sosednjih regij in občin, kot pa je domačinov odhajalo na delo drugam (npr. v Ljubljano). To pomeni, da je bilo število delovnih mest v občini večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, kar po metodologiji Statističnega urada RS (SURS) avtomatsko pomeni indeks delovne migracije nad 100. Kamnik se je po gospodarski moči in razvitosti uvrščal na visoko 7. mesto med vsemi mesti oziroma občinami v celotni nekdanji skupni državi Jugoslaviji!
Danes je situacija zelo drugačna, skoraj 70% delovno sposobnih Kamničanov se na delo vozi v druge občine, indeks delovne migracije je 69, kar pomeni, da Kamnik že spada med "spalna naselja". To dejstvo ima na gospodarstvo (podjetništvo, obrt, itd.) negativne posledice: ker ljudje preživijo delovni dan drugje, tam opravijo tudi velik del vsakodnevnih nakupov in storitev, kar neposredno škoduje lokalnim trgovcem, gostincem in obrtnikom; občine z nizkim indeksom delovnih migracij težje privabljajo investitorje, saj pomanjkanje delovnih mest nakazuje na šibko lokalno gospodarsko strukturo in centralizacijo gospodarstva drugje; veliko število dnevnih migrantov močno obremenjuje prometno infrastrukturo, hkrati pa občina prejema manj sredstev z naslova gospodarskih dejavnosti podjetij (nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, komunalni prispevki, kapitalski prihodki od nakupa in prodaje zemljišč). Vse našteto se lepo odraža prav na primeru Kamnika, staro mestno jedro ne živi, trgovine v centru mesta in v bližnji okolici so z redkimi izjemami že dolgo zaprte, še klasičnih gostiln je vse manj. Nekdaj velika podjetja (Stol, KIK, Alprem, Utok) so propadla, velika zemljišča, na katerih so ta podjetja delovala, so se razparcelizirala, na njih deluje veliko manjših podjetij oziroma obrtnikov, kar je seveda dobro. Zelo pomemben vir financiranja občin v Sloveniji je dohodnina, ki se občinam deli preko sistema povprečnine in sicer po načelu stalnega prebivališča. Več ljudi s stalnim prebivališčem v občini pomeni tudi večji prihodek z naslova dohodnine, pa čeprav ima občina malo delovnih mest. Na prvi pogled torej sploh ni pomembno, kolikšna je razvitost gospodarstva, koliko delovnih mest ima neka občina, a dejstvo je, da uspešna lokalna podjetja pogosto delujejo kot "lokomotive" lokalnega okolja – financirajo lokalne športne klube, kulturna društva, gasilce in prenovo parkov. Država in občine lažje upravičijo ter pridobijo evropska sredstva za velike infrastrukturne projekte (npr. obvoznice, optično omrežje, itd.), če ta infrastruktura podpira močna gospodarska vozlišča. Uspešno in urejeno poslovno okolje je torej za vsako občino zelo pomembno in je pogoj za uspešen ne samo razvoj, ampak celo za "obstanek". V Sloveniji je kar nekaj naselij, ki dobesedbo umirajo, saj se mladi selijo v občine, kjer je več možnosti za zaposlitev, ostajajo samo starejši.
Kar se tiče kadrovskih izzivov v občini Kamnik, so enaki kot povsod v Sloveniji. Če se vrnemo nazaj v preteklost, je Kamnik za potrebe močne kovinske industrije imel svojo šolo, tako imenovani IKŠ (industrijska kovinarska šola), ki pa je že dolgo samo še stanovanjska zgradba. S to šolo je bila zagotovljena delovna sila za kamniška podjetja. Danes tovrstnih šol v Kamniku nimamo več, saj niti ni potreb za to, vsaj velikih ne. Morda pa se motimo, to bo pokazal pogovor na srečanju. Kamnik se je pred leti odločil, da bo gospodarska panoga, ki jo bomo "forsirali", turizem. Zato je logično, da skušamo usposobiti kader za gostinstvo, kar do neke mere izvajajo na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer poteka izobraževanje odraslih, smer gastronomija in turizem. Mnenja smo, da bi bilo treba v to področje usmeriti predsem mlade, seveda pa bi bilo treba "odpreti" in financirati ustrezne nove oddelke na kamniški srednji šoli, kar pa ni več odločitev občine, o tem odloča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Če govorimo o večjih podjetjih, je v zadnjih letih razvoj gospodarstva bolj kar malo zastal, večja nova podjetja v Kamnik ne prihajajo, nekatera uspešna podjetja so celo odšla iz Kamnika (Iskra mehanizmi, Svilanit, Lelosi). Na srečo pa tradicionalna podjetja kot so Calcit, Eta, Meso Kamnik, Jata, Nektar Natura, Titan, Kamnik Schlenk, Fructal poslujejo zelo dobro ali vsaj solidno, tako da v zadnjih letih večjih odpuščanj delavcev sploh ne beležimo, odstotek nezaposlenosti je v Kamniku pod slovenskim povprečjem (3,8 % v Kamniku, 4,0 % v Sloveniji). Posebej je treba izpostaviti izredno uspešnost podjetja Nektar Natura, ki je letos prejelo nagrado Zlata gazela, to je prestižno slovensko priznanje, ki ga medijsko podjetje Dnevnik vsako leto podeljuje najboljšemu hitro rastočemu podjetju v državi.
Kar se tiče zagotavljanja prostorskih pogojev za razvoj podjetij, so se ta v Kamniku znašla kar sama, brez pomoči Občine. Na področju bivše kamniške smodnišnice oziroma KIK-a je kljub drugačnim namenom Občine Kamnik zrasla velika neurejena poslovna cona, ki pa je Kamničani najraje tam ne bi imeli. Gre torej za očiten in velik "kiks" Občine Kamnik. ki je zamudila priložnost, da severni del Kamnika ohrani za "zelene" projekte. Ker se s strani Občine čisto nič ne dogaja niti ob Korenovi cesti (ali je morebitni nakup "Bilijevega nogometnega igrišča" prvi korak v pravo smer?), lahko mirno ugotovimo, da občina na področju omogočanja prostora za razvoja gospodarstva oziroma podjetništva v zadnjih letih ni naredila prav veliko konkretnega. V tem pogledu so Kamnik močno, ampak res res močno, prehiteli v Komendi in Trzinu, kjer sta zrasli dve veliki poslovni coni. Komenda ima indeks delovne migracije 151, Trzin pa kar 350!
Kar se tiče kvalitete življenja, je dejstvo, da je Kamnik spalno naselje, sicer dobro (ker je nižja raven hrupa, CO2, itd.), dejstvo, da za prevoz na delo človek na dan izgubi dve uri, pa na drugi strani negativno vpliva na kvaliteto življenja. To pomeni dve uri manj posvečanja svojim otrokom, to pomeni dve uri manj rekreacije oziroma zdravega načina življenja, to pomeni dve uri manj družbeno koristnega dela, itd. Za konec, več bodo povedali sodelujoči na srečanju, naše mnenje je, da bi moral biti slogan Obrtno-podjetniške zbornice Kamnik in vseh kandidatov za župana "ŽIVI IN DELAJ V KAMNIKU"!
Pred osamosvojitvijo leta 1991 je bil Kamnik izrazito gospodarsko in industrijsko središče z močnimi lokalnimi podjetji, kot so bili Stol, Titan, Svit, Utok, Kemijska industrija Kamnik KIK (Smodnišnica), Alprem. Ta podjetja so zaposlovala na tisoče delavcev, ljudem ni bilo treba v službo hoditi v druge občine. Zaradi tako velikega števila delovnih mest je v Kamnik vsak dan prihajalo na delo več ljudi iz sosednjih regij in občin, kot pa je domačinov odhajalo na delo drugam (npr. v Ljubljano). To pomeni, da je bilo število delovnih mest v občini večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, kar po metodologiji Statističnega urada RS (SURS) avtomatsko pomeni indeks delovne migracije nad 100. Kamnik se je po gospodarski moči in razvitosti uvrščal na visoko 7. mesto med vsemi mesti oziroma občinami v celotni nekdanji skupni državi Jugoslaviji!
Danes je situacija zelo drugačna, skoraj 70% delovno sposobnih Kamničanov se na delo vozi v druge občine, indeks delovne migracije je 69, kar pomeni, da Kamnik že spada med "spalna naselja". To dejstvo ima na gospodarstvo (podjetništvo, obrt, itd.) negativne posledice: ker ljudje preživijo delovni dan drugje, tam opravijo tudi velik del vsakodnevnih nakupov in storitev, kar neposredno škoduje lokalnim trgovcem, gostincem in obrtnikom; občine z nizkim indeksom delovnih migracij težje privabljajo investitorje, saj pomanjkanje delovnih mest nakazuje na šibko lokalno gospodarsko strukturo in centralizacijo gospodarstva drugje; veliko število dnevnih migrantov močno obremenjuje prometno infrastrukturo, hkrati pa občina prejema manj sredstev z naslova gospodarskih dejavnosti podjetij (nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, komunalni prispevki, kapitalski prihodki od nakupa in prodaje zemljišč). Vse našteto se lepo odraža prav na primeru Kamnika, staro mestno jedro ne živi, trgovine v centru mesta in v bližnji okolici so z redkimi izjemami že dolgo zaprte, še klasičnih gostiln je vse manj. Nekdaj velika podjetja (Stol, KIK, Alprem, Utok) so propadla, velika zemljišča, na katerih so ta podjetja delovala, so se razparcelizirala, na njih deluje veliko manjših podjetij oziroma obrtnikov, kar je seveda dobro. Zelo pomemben vir financiranja občin v Sloveniji je dohodnina, ki se občinam deli preko sistema povprečnine in sicer po načelu stalnega prebivališča. Več ljudi s stalnim prebivališčem v občini pomeni tudi večji prihodek z naslova dohodnine, pa čeprav ima občina malo delovnih mest. Na prvi pogled torej sploh ni pomembno, kolikšna je razvitost gospodarstva, koliko delovnih mest ima neka občina, a dejstvo je, da uspešna lokalna podjetja pogosto delujejo kot "lokomotive" lokalnega okolja – financirajo lokalne športne klube, kulturna društva, gasilce in prenovo parkov. Država in občine lažje upravičijo ter pridobijo evropska sredstva za velike infrastrukturne projekte (npr. obvoznice, optično omrežje, itd.), če ta infrastruktura podpira močna gospodarska vozlišča. Uspešno in urejeno poslovno okolje je torej za vsako občino zelo pomembno in je pogoj za uspešen ne samo razvoj, ampak celo za "obstanek". V Sloveniji je kar nekaj naselij, ki dobesedbo umirajo, saj se mladi selijo v občine, kjer je več možnosti za zaposlitev, ostajajo samo starejši.
Kar se tiče kadrovskih izzivov v občini Kamnik, so enaki kot povsod v Sloveniji. Če se vrnemo nazaj v preteklost, je Kamnik za potrebe močne kovinske industrije imel svojo šolo, tako imenovani IKŠ (industrijska kovinarska šola), ki pa je že dolgo samo še stanovanjska zgradba. S to šolo je bila zagotovljena delovna sila za kamniška podjetja. Danes tovrstnih šol v Kamniku nimamo več, saj niti ni potreb za to, vsaj velikih ne. Morda pa se motimo, to bo pokazal pogovor na srečanju. Kamnik se je pred leti odločil, da bo gospodarska panoga, ki jo bomo "forsirali", turizem. Zato je logično, da skušamo usposobiti kader za gostinstvo, kar do neke mere izvajajo na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer poteka izobraževanje odraslih, smer gastronomija in turizem. Mnenja smo, da bi bilo treba v to področje usmeriti predsem mlade, seveda pa bi bilo treba "odpreti" in financirati ustrezne nove oddelke na kamniški srednji šoli, kar pa ni več odločitev občine, o tem odloča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Če govorimo o večjih podjetjih, je v zadnjih letih razvoj gospodarstva bolj kar malo zastal, večja nova podjetja v Kamnik ne prihajajo, nekatera uspešna podjetja so celo odšla iz Kamnika (Iskra mehanizmi, Svilanit, Lelosi). Na srečo pa tradicionalna podjetja kot so Calcit, Eta, Meso Kamnik, Jata, Nektar Natura, Titan, Kamnik Schlenk, Fructal poslujejo zelo dobro ali vsaj solidno, tako da v zadnjih letih večjih odpuščanj delavcev sploh ne beležimo, odstotek nezaposlenosti je v Kamniku pod slovenskim povprečjem (3,8 % v Kamniku, 4,0 % v Sloveniji). Posebej je treba izpostaviti izredno uspešnost podjetja Nektar Natura, ki je letos prejelo nagrado Zlata gazela, to je prestižno slovensko priznanje, ki ga medijsko podjetje Dnevnik vsako leto podeljuje najboljšemu hitro rastočemu podjetju v državi.
Kar se tiče zagotavljanja prostorskih pogojev za razvoj podjetij, so se ta v Kamniku znašla kar sama, brez pomoči Občine. Na področju bivše kamniške smodnišnice oziroma KIK-a je kljub drugačnim namenom Občine Kamnik zrasla velika neurejena poslovna cona, ki pa je Kamničani najraje tam ne bi imeli. Gre torej za očiten in velik "kiks" Občine Kamnik. ki je zamudila priložnost, da severni del Kamnika ohrani za "zelene" projekte. Ker se s strani Občine čisto nič ne dogaja niti ob Korenovi cesti (ali je morebitni nakup "Bilijevega nogometnega igrišča" prvi korak v pravo smer?), lahko mirno ugotovimo, da občina na področju omogočanja prostora za razvoja gospodarstva oziroma podjetništva v zadnjih letih ni naredila prav veliko konkretnega. V tem pogledu so Kamnik močno, ampak res res močno, prehiteli v Komendi in Trzinu, kjer sta zrasli dve veliki poslovni coni. Komenda ima indeks delovne migracije 151, Trzin pa kar 350!
Kar se tiče kvalitete življenja, je dejstvo, da je Kamnik spalno naselje, sicer dobro (ker je nižja raven hrupa, CO2, itd.), dejstvo, da za prevoz na delo človek na dan izgubi dve uri, pa na drugi strani negativno vpliva na kvaliteto življenja. To pomeni dve uri manj posvečanja svojim otrokom, to pomeni dve uri manj rekreacije oziroma zdravega načina življenja, to pomeni dve uri manj družbeno koristnega dela, itd. Za konec, več bodo povedali sodelujoči na srečanju, naše mnenje je, da bi moral biti slogan Obrtno-podjetniške zbornice Kamnik in vseh kandidatov za župana "ŽIVI IN DELAJ V KAMNIKU"!