Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Pobudo je na okrogli mizi predstavil Ludvik Travnik, član Planinskega društva Kamnik. Muzej planinstva in alpinizma je eden od produktov, ki bi močno popestril turistično ponudbo Kamnika. Kamnik ima izredno bogato zgodovino alpinizma, gorske reševalne službe, markiranja gorskih poti, izgradnje planinskih domov, planšarstva, itd. Kamnik je edino mesto na svetu, ki ima "v lasti" pet zlatih cepinov, to so najvišja priznanja za dosežke v alpinizmu. Štiri zlate cepine je dobil Marko Prezelj, enega pa Tomaž Humar. Kamniške Alpe lahko tako imenujemo kar "kovnica zlatih cepinov" in pa "zibelka alpinizma". Na okrogli mizi smo predstavili samo nekaj primerov, kako in s čim vse se občine in posamezniki trudijo, da bi »privabili« goste: šest muzejev gorništva Reinholda Messnerja v Italiji, Planinski muzej v Mojstrani, muzej gasilstva v Metliki, Planšarski muzej v Stari Fužini, itd. 
V Kamniku pa je videti, da se takšnih pobud celo »otepamo«, drugače kot tako si človek težko razlaga, zakaj naših pobud na Občini ne sprejmejo in to celo z odprtimi rokami. Težko si razlagamo dejstvo, da posamezniki želijo pomagati Občini (v primeru muzeja gre za veliko število predmetov, ki bi bili razstavljeni, so pa v lasti posameznikov, ki so jih pripravljeni brezplačno predati Občini), Občina pa tega ne želi. Narobe svet, po navadi je ravno obratno. Težko je razumeti dejstvo, da se kamniške ustanove (predvsem Zavod za kulturo Kamnik) ubadajo s tem, kako povečati »ponudbo«, ki bi pritegnila goste/turiste, po drugi strani pa si Občina tega ne želi. Iskreno upamo, da se bo po okrogli mizi kaj spremenilo, a do sedaj so naše pobude naletele »na gluha občinska ušesa«. Kot ena od možnih lokacij za muzej je bil na okrogli mizi podan predlog, da se lahko muzej planinstva in alpinizma postavi tudi v prostorih bivšega gostišča Planinka, v katerem je bilo leta 1893 ustanovljeno Planinsko društvo Kamnik. Dober predlog, sodi v kontekst zgodovinskega razvoja »gorništva« v Kamniku, a ima žal nekaj ovir – večinski lastnik objekta je podjetje OIKOS, ne Občina, objekt je zaprt. Kar že z vidika odpiranja in zapiranja muzeja ter dodatnih stroškov (obratovalni čas, zaposleni) pomeni veliko težavo. Verjetno je najbolj primerno mesto za začetek delovanja muzeja planinstva in alpinizma kar Zavod za kulturo v mekinjskem samostanu, kjer so prostorski, kadrovski in drugi pogoji že zagotovljeni (vsaj po naših podatkih), enako pa velja tudi za Medobčinski muzej Kamnik v gradu na Zapricah.
V Kamniku pa je videti, da se takšnih pobud celo »otepamo«, drugače kot tako si človek težko razlaga, zakaj naših pobud na Občini ne sprejmejo in to celo z odprtimi rokami. Težko si razlagamo dejstvo, da posamezniki želijo pomagati Občini (v primeru muzeja gre za veliko število predmetov, ki bi bili razstavljeni, so pa v lasti posameznikov, ki so jih pripravljeni brezplačno predati Občini), Občina pa tega ne želi. Narobe svet, po navadi je ravno obratno. Težko je razumeti dejstvo, da se kamniške ustanove (predvsem Zavod za kulturo Kamnik) ubadajo s tem, kako povečati »ponudbo«, ki bi pritegnila goste/turiste, po drugi strani pa si Občina tega ne želi. Iskreno upamo, da se bo po okrogli mizi kaj spremenilo, a do sedaj so naše pobude naletele »na gluha občinska ušesa«. Kot ena od možnih lokacij za muzej je bil na okrogli mizi podan predlog, da se lahko muzej planinstva in alpinizma postavi tudi v prostorih bivšega gostišča Planinka, v katerem je bilo leta 1893 ustanovljeno Planinsko društvo Kamnik. Dober predlog, sodi v kontekst zgodovinskega razvoja »gorništva« v Kamniku, a ima žal nekaj ovir – večinski lastnik objekta je podjetje OIKOS, ne Občina, objekt je zaprt. Kar že z vidika odpiranja in zapiranja muzeja ter dodatnih stroškov (obratovalni čas, zaposleni) pomeni veliko težavo. Verjetno je najbolj primerno mesto za začetek delovanja muzeja planinstva in alpinizma kar Zavod za kulturo v mekinjskem samostanu, kjer so prostorski, kadrovski in drugi pogoji že zagotovljeni (vsaj po naših podatkih), enako pa velja tudi za Medobčinski muzej Kamnik v gradu na Zapricah.
Druga točka okrogle mize je bila predstavitev projekta »Mestni gozd Stari grad Kamnik«. Po kratki video predstavitvi stanja na Starem gradu in kako so se mestnih gozdov v okviru evropskega projekta URBFORDAN (Urban Forests in the Danube Region) lotili v Ljubljani, Celju, na Rogli in pa tudi v nekaterih evropskih mestih, kot so Zagreb, Beograd, Dunaj, Budimpešta, Cluj-Napoca, itd., je arhitekt Tomaž Schlegl na kratko predstavil vse prednosti gozda posebnega pomena, kot bi bil »Mestni gozd Stari grad«. Naj povemo, da je v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) območje Starega gradu navedeno kot, citiramo 56. člen, 5. odstavek: «Najpomembnejša znamenitost Kamnika sta kamniška srednjeveška gradova. Stari grad mora v naslednjem obdobju postati ena ključnih prepoznavnih točk mesta Kamnik, širše regije in Slovenije.« Seveda govorimo o turizmu, v OPN-ju je jasno izražena želja, da se na Stari grad privabi čim več turistov. Gozd posebnega pomena je gozd, v katerem se vzpostavi različne rekreacijske, vzgojno-izobraževalne oziroma pedagoške, družabne, družbene, arheološke, zgodovinske, informacijske, ekološke, socialne in še in še točke oziroma vsebine. Arhitekt Tomaž Schlegel je izpostavil veliko prednost in enkratno priložnost, ki jo pri projektu »Mestni gozd Stari grad« imamo Kamničani, in to je dejstvo, da je lastnik cca 145 hektarov gozda okrog Starega gradu ena oseba (gospod Stanislav Knez) 
in ta oseba ima interes, da se v njegovem gozdu vzpostavi vse to, o čemer smo pisali nekoliko prej. Ni torej nobenih mukotrpnih in dolgotrajnih pogovorov z mnogo lastniki posameznih parcel gozda, kot je to pogost pojav kje drugje. Projekt »Mestni gozd Stari grad« v celoti sledi smernicam iz OPN-ja in ga v celoti uresničuje, Občina Kamnik bi se morala torej z vso resnostjo in z največjo možno vnemo lotiti tega projekta ter se gospodu Knezu lepo zahvaliti za pomoč pri uresničevanju Občinskega prostorskega načrta. Vsi se strinjamo, da gre za odličen projekt, videti je, da bo uresničitev mogoča hitro in brez zapletov, ampak če je nekaj videti prelepo, da bi bilo res, potem je temu res tako.
Razlog, da se projekta »Mestni gozd Stari grad« ne more realizirati tako, kot je bil zastavljen, je pravzaprav banalen, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ni dovolil izgradnje poševnega dvigala (vzpenjače, če hočete) na Stari grad. Vzpenjača je nujno potrebna, saj je število parkirnih mest na Starem gradu močno omejeno (samo 12). ZVKDS je izdal negativno mnenje, in to zaradi trditve, da bi vzpenjača kvarila veduto (pogled) Starega gradu. Kar v nekem smislu sploh ne drži, saj se vzpenjače, tudi če ne bi bilo dreves, iz, recimo, središča Kamnika zaradi konfiguracije terena sploh ne bi videlo. Kako nesmiselno in celo tendenciozno (to je sicer težko dokazati, a »kmečka pamet« lahko to hitro ugotovi) je to mnenje ZVKDS, nam pove že dejstvo, da je po vsem svetu na stotine poševnih dvigal/vzpenjač in to na res elitne lokacije, kot so gradovi, templji, naravne znamenitosti, itd. Ali morda vzpenjača na Ljubljanski grad kvari veduto? Da! A to ni bil razlog, da bi se izdalo negativno mnenje, vzpenjačo so v Ljubljani zgradili brez težav! Ali Eifflov stolp kazi veduto Pariza? Da…in je ena od največjih turističnih atrakcij na svetu. Vzpenjača je na Stari grad včasih že bila, zgradili so jo leta 1959, ko so gradili planinski dom na Starem gradu (sedanji gostinski objekt), za novo vzpenjačo bi torej uporabili kar staro traso. V celi zgodbi je še ena »težava«, ki pa to ne bi smela biti, in sicer so to parkirišča (cca 200 mest) pri spodnji postaji vzpenjače.
Obstoječa odbojkarska in teniška igrišča bi bilo potrebno »prelocirati« in na njihovem mestu zgraditi parkirišča. Tenis klub Kamnik temu ne nasprotuje, prav tako ne Odbojkarski klub Kamnik, oba kluba si takšne rešitve celo želita, saj sta pod udarom hrupa, izpušnih plinov (ker se igrišča nahajajo neposredno ob cesti Kamnik-Motnik-Celje), prav tako jima je onemogočena kakršnakoli širitev (recimo izgradnja novih igrišč, kar velja predvsem za odbojko, garderob, tušev in WC-jev, ki jih v tem trenutku ni, itd.). Nova parkirišča na mestu sedanjih teniških in odbojkarskih igrišč so seveda težava za Občino Kamnik, saj veljavni Zakon o športu, ki je stopil v veljavo 24. 6. 2017, v drugem odstavku 70. člena vsebuje pravilo glede spremembe namembnosti javnih športnih objektov, in sicer: »Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.« 200 novih parkirnih mest na območju teniških in odbojkarskih igrišč bi v veliki meri reševalo tudi težavo s parkirišči v bližini mestnega jedra (in tudi kamniškega bazena v poletnih mesecih), zato bi bila tovrstna rešitev »win-win« kombinacija za vse vpletene, »poražencev« ni! Vodja Oddelka za prostor Mitja Pavliha je pojasnil, da je zakonodaja takšna, da je potrebno negativno mnenje ZVKDS, pa če nam je to všeč ali ne, pač treba upoštevati. To naj bi bil tudi razlog, da se je iz 5. odstavka 56. člena OPN-ja leta 2024 za realizacijo projekta »Mestni gozd Stari grad« umaknil zelo pomemben stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.« Temu ne gre oporekati, strinjamo se, da je zakon treba spoštovati, ampak…vedno je nek ampak, mar ne??
Napišimo torej še nekaj besed o nepravilnostih in po našem mnenju celo nezakonitostih, ki so zaustavile projekt »Mestni gozd Stari grad«. V poplavi strokovnih izrazov in različnih oznak, ki so napisani v Občinskih prostorskih načrtih, je težko jasno in tudi laikom razumljivo predstaviti težavo, a bomo vseeno poskusili. Občinski svet je na svoji seji dne 16.10.2024 sprejel sklep, da se Občinski prostorski načrt (OPN) iz leta 2015 spremeni. Vsak OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (zadeve so opisane z besedami) in grafičnega dela (zadeve so narisane), to dejstvo je pomembno v nadaljnjem opisu nepravilnosti/nezakonitosti. Sprememba OPN-ja leta 2024 je prinesla tudi spremembo v 5. odstavku 56. člena, ki govori o Starem gradu. Iz tega člena se je izbrisal stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.«
To v praksi pomeni, da se je Občina morala odreči možnosti postavitve poševnega dvigala oziroma vzpenjače, kot je na okrogli mizi razložil vodja Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitja Pavliha je bila to zakonska posledica negativnega mnenja, ki ga je izdal Zavod za varovanje kulturne dediščine (o tem smo pisali včeraj, naj dodamo, da so se vse te stvari dogajale pred njegovim prihodom na mesto vodje oddelka za prostor). Izbris vzpenjače je videti kot priročna zadeva za Občino, vse težave v zvezi s prestavitvijo odbojkarskih in teniških igrišč odpadejo. Kdo se bo mučil z iskanjem druge lokacije za igrišča, kdo se bo »zafrkaval« z izgradnjo vzpenjače, parkirišč, itd.? Najbolje, da vzpenjače ni! A sprememba OPN-ja, oziroma izbris stavka, da se preveri možnost dostopa na Stari grad z vzpenjačo, je po našem mnenju celo nezakonita, saj je bila sprememba narejena po opravljeni javni razgrnitvi. Nezakonito dejanje je občina izvedla brez vednosti lastnika in ga, tako je videti, celo poskušala zavesti, saj je spremembo navedla samo v tekstualnem delu OPN-ja 2024, stanje OPN-ja leta 2015, kjer se torej vzpenjača predvideva, pa je pustila v grafičnem delu novega oziroma spremenjenega OPN-ja 2024. Naj za konec napišemo, da se v celi zgodbi pojavljajo še izrazi, kot so OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) in različne oznake posameznih delov prostora (KA-171), a jih nismo navajali, saj bi laičnega bralca samo zmedli.
S tem samovoljnim dejanjem je Občina Kamnik začasno zaustavila potek vzpostavitve mestnega gozda. Ni pa projekt »Mestni gozd Stari grad« edina težava, ki jo ima Stanislav Knez v Kamniku. Kakšno »kamniško kalvarijo« doživlja lastnik gozda na območju Starega gradu Stanislav Knez in to že dve desetletji, govori tudi podatek, da mu Občina, bolje rečeno občinski koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe Komunalno podjetje Kamnik, povzroča neposredno škodo, samovoljno posega v privatni gozdni prostor, brez obvestila in dogovora ter brez soglasja in ustrezne odločbe pristojne enote Zavoda za gozdove. Dobre živce ima gospod Stanislav Knez, ne gre samo za neposredno škodo v gozdu, ampak tudi za potne stroške in izgubljene ure zaradi vožnje iz Slovenj gradca, kjer živi, do Kamnika in nazaj, stroške za odvetnike, itd. Če malo »zašpekuliramo«, se Občina otepa realizacije »Mestnega gozda Stari grad« tudi zaradi obilice dela in dodatnih stroškov v zvezi z prestavitvijo teniških in odbojkarskih igrišč, in če še malo razvijamo »teorijo zarote«, je morda celo prišlo do nekakšnega dogovora med Občino in ZVKDS, ki je izdalo negativno mnenje. In ker niso mogli najti nobenega objektivnega razloga, kako ustaviti projekt »Mestni gozd Stari grad« oziroma vzpenjačo, so našli najbolj »bedast, a še kako priročen« (se opravičujemo, a drugega izraza ne moremo uporabiti) razlog – veduto.
in ta oseba ima interes, da se v njegovem gozdu vzpostavi vse to, o čemer smo pisali nekoliko prej. Ni torej nobenih mukotrpnih in dolgotrajnih pogovorov z mnogo lastniki posameznih parcel gozda, kot je to pogost pojav kje drugje. Projekt »Mestni gozd Stari grad« v celoti sledi smernicam iz OPN-ja in ga v celoti uresničuje, Občina Kamnik bi se morala torej z vso resnostjo in z največjo možno vnemo lotiti tega projekta ter se gospodu Knezu lepo zahvaliti za pomoč pri uresničevanju Občinskega prostorskega načrta. Vsi se strinjamo, da gre za odličen projekt, videti je, da bo uresničitev mogoča hitro in brez zapletov, ampak če je nekaj videti prelepo, da bi bilo res, potem je temu res tako.Razlog, da se projekta »Mestni gozd Stari grad« ne more realizirati tako, kot je bil zastavljen, je pravzaprav banalen, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ni dovolil izgradnje poševnega dvigala (vzpenjače, če hočete) na Stari grad. Vzpenjača je nujno potrebna, saj je število parkirnih mest na Starem gradu močno omejeno (samo 12). ZVKDS je izdal negativno mnenje, in to zaradi trditve, da bi vzpenjača kvarila veduto (pogled) Starega gradu. Kar v nekem smislu sploh ne drži, saj se vzpenjače, tudi če ne bi bilo dreves, iz, recimo, središča Kamnika zaradi konfiguracije terena sploh ne bi videlo. Kako nesmiselno in celo tendenciozno (to je sicer težko dokazati, a »kmečka pamet« lahko to hitro ugotovi) je to mnenje ZVKDS, nam pove že dejstvo, da je po vsem svetu na stotine poševnih dvigal/vzpenjač in to na res elitne lokacije, kot so gradovi, templji, naravne znamenitosti, itd. Ali morda vzpenjača na Ljubljanski grad kvari veduto? Da! A to ni bil razlog, da bi se izdalo negativno mnenje, vzpenjačo so v Ljubljani zgradili brez težav! Ali Eifflov stolp kazi veduto Pariza? Da…in je ena od največjih turističnih atrakcij na svetu. Vzpenjača je na Stari grad včasih že bila, zgradili so jo leta 1959, ko so gradili planinski dom na Starem gradu (sedanji gostinski objekt), za novo vzpenjačo bi torej uporabili kar staro traso. V celi zgodbi je še ena »težava«, ki pa to ne bi smela biti, in sicer so to parkirišča (cca 200 mest) pri spodnji postaji vzpenjače.
Obstoječa odbojkarska in teniška igrišča bi bilo potrebno »prelocirati« in na njihovem mestu zgraditi parkirišča. Tenis klub Kamnik temu ne nasprotuje, prav tako ne Odbojkarski klub Kamnik, oba kluba si takšne rešitve celo želita, saj sta pod udarom hrupa, izpušnih plinov (ker se igrišča nahajajo neposredno ob cesti Kamnik-Motnik-Celje), prav tako jima je onemogočena kakršnakoli širitev (recimo izgradnja novih igrišč, kar velja predvsem za odbojko, garderob, tušev in WC-jev, ki jih v tem trenutku ni, itd.). Nova parkirišča na mestu sedanjih teniških in odbojkarskih igrišč so seveda težava za Občino Kamnik, saj veljavni Zakon o športu, ki je stopil v veljavo 24. 6. 2017, v drugem odstavku 70. člena vsebuje pravilo glede spremembe namembnosti javnih športnih objektov, in sicer: »Če se javnim športnim objektom spremeni namembnost, se morajo zagotoviti nadomestni javni športni objekti.« 200 novih parkirnih mest na območju teniških in odbojkarskih igrišč bi v veliki meri reševalo tudi težavo s parkirišči v bližini mestnega jedra (in tudi kamniškega bazena v poletnih mesecih), zato bi bila tovrstna rešitev »win-win« kombinacija za vse vpletene, »poražencev« ni! Vodja Oddelka za prostor Mitja Pavliha je pojasnil, da je zakonodaja takšna, da je potrebno negativno mnenje ZVKDS, pa če nam je to všeč ali ne, pač treba upoštevati. To naj bi bil tudi razlog, da se je iz 5. odstavka 56. člena OPN-ja leta 2024 za realizacijo projekta »Mestni gozd Stari grad« umaknil zelo pomemben stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.« Temu ne gre oporekati, strinjamo se, da je zakon treba spoštovati, ampak…vedno je nek ampak, mar ne??Napišimo torej še nekaj besed o nepravilnostih in po našem mnenju celo nezakonitostih, ki so zaustavile projekt »Mestni gozd Stari grad«. V poplavi strokovnih izrazov in različnih oznak, ki so napisani v Občinskih prostorskih načrtih, je težko jasno in tudi laikom razumljivo predstaviti težavo, a bomo vseeno poskusili. Občinski svet je na svoji seji dne 16.10.2024 sprejel sklep, da se Občinski prostorski načrt (OPN) iz leta 2015 spremeni. Vsak OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (zadeve so opisane z besedami) in grafičnega dela (zadeve so narisane), to dejstvo je pomembno v nadaljnjem opisu nepravilnosti/nezakonitosti. Sprememba OPN-ja leta 2024 je prinesla tudi spremembo v 5. odstavku 56. člena, ki govori o Starem gradu. Iz tega člena se je izbrisal stavek, citiramo: «Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.«
To v praksi pomeni, da se je Občina morala odreči možnosti postavitve poševnega dvigala oziroma vzpenjače, kot je na okrogli mizi razložil vodja Oddelka za prostor Občine Kamnik Mitja Pavliha je bila to zakonska posledica negativnega mnenja, ki ga je izdal Zavod za varovanje kulturne dediščine (o tem smo pisali včeraj, naj dodamo, da so se vse te stvari dogajale pred njegovim prihodom na mesto vodje oddelka za prostor). Izbris vzpenjače je videti kot priročna zadeva za Občino, vse težave v zvezi s prestavitvijo odbojkarskih in teniških igrišč odpadejo. Kdo se bo mučil z iskanjem druge lokacije za igrišča, kdo se bo »zafrkaval« z izgradnjo vzpenjače, parkirišč, itd.? Najbolje, da vzpenjače ni! A sprememba OPN-ja, oziroma izbris stavka, da se preveri možnost dostopa na Stari grad z vzpenjačo, je po našem mnenju celo nezakonita, saj je bila sprememba narejena po opravljeni javni razgrnitvi. Nezakonito dejanje je občina izvedla brez vednosti lastnika in ga, tako je videti, celo poskušala zavesti, saj je spremembo navedla samo v tekstualnem delu OPN-ja 2024, stanje OPN-ja leta 2015, kjer se torej vzpenjača predvideva, pa je pustila v grafičnem delu novega oziroma spremenjenega OPN-ja 2024. Naj za konec napišemo, da se v celi zgodbi pojavljajo še izrazi, kot so OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) in različne oznake posameznih delov prostora (KA-171), a jih nismo navajali, saj bi laičnega bralca samo zmedli.S tem samovoljnim dejanjem je Občina Kamnik začasno zaustavila potek vzpostavitve mestnega gozda. Ni pa projekt »Mestni gozd Stari grad« edina težava, ki jo ima Stanislav Knez v Kamniku. Kakšno »kamniško kalvarijo« doživlja lastnik gozda na območju Starega gradu Stanislav Knez in to že dve desetletji, govori tudi podatek, da mu Občina, bolje rečeno občinski koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe Komunalno podjetje Kamnik, povzroča neposredno škodo, samovoljno posega v privatni gozdni prostor, brez obvestila in dogovora ter brez soglasja in ustrezne odločbe pristojne enote Zavoda za gozdove. Dobre živce ima gospod Stanislav Knez, ne gre samo za neposredno škodo v gozdu, ampak tudi za potne stroške in izgubljene ure zaradi vožnje iz Slovenj gradca, kjer živi, do Kamnika in nazaj, stroške za odvetnike, itd. Če malo »zašpekuliramo«, se Občina otepa realizacije »Mestnega gozda Stari grad« tudi zaradi obilice dela in dodatnih stroškov v zvezi z prestavitvijo teniških in odbojkarskih igrišč, in če še malo razvijamo »teorijo zarote«, je morda celo prišlo do nekakšnega dogovora med Občino in ZVKDS, ki je izdalo negativno mnenje. In ker niso mogli najti nobenega objektivnega razloga, kako ustaviti projekt »Mestni gozd Stari grad« oziroma vzpenjačo, so našli najbolj »bedast, a še kako priročen« (se opravičujemo, a drugega izraza ne moremo uporabiti) razlog – veduto.
Ožje območje Starega gradu (grajske ostaline) s planinskim domom, v katerem se nahaja zelo lepo urejeno gostišče (prenovljeno in urejeno je bilo leta 2017 pod prejšnjo občinsko upravo), ki je v lasti Občine Kamnik, je priljubljena pohodniška točka predvsem Kamničanov, turistov iz drugih koncev Slovenije in/ali tujine pa na Starem gradu ni prav veliko. Samo lep razgled na bližnjo in daljno okolico pač ni dovolj, da bi turisti »množično« prihajali na Stari grad. Izhodišče za našo pobudo, da se Stari grad vsaj do neke mere obnovi, je spet turizem. In pa Občinski prostorski načrt (OPN), ki o Starem gradu govori kot o »dominanti v prostoru mesta Kamnik«, kot o »izjemni in najpomembnejši znamenitosti«, kot o »veliko premalo izkoriščenem turističnem potencialu«, kot o »nujnosti, da Stari grad v naslednjem obdobju postane ena ključnih prepoznavnih točk mesta Kamnik, širše regije in Slovenije.« Pri opisu, kaj vse je potrebno narediti na Starem gradu in z njim samim, se v OPN-ju uporabljajo besede kot »treba je, nujno je, se preveri, morajo biti, moramo izkoristiti« (vse je torej usmerjeno v neko »nedoločeno prihodnost«), kar konec koncev ni čisto nič narobe, bolj podrobno naj bi se načrt, kako in kdaj vse to res tudi realizirati, opredelil v Strategiji razvoja kamniškega turizma. Strategija je dolgoročen načrt dejanj, potrebnih za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja. A glej ga zlomka, beseda »Stari« (z veliko začetnico, da dobimo ustrezno število zadetkov za Stari grad) je v Strategiji razvoja kamniškega turizma 2023-2030 na 181 straneh napisana samo 7-krat (Snovik, recimo 47-krat, Velika planina preko 100-krat). In to brez kakršnega koli konkretnega načrta, časovnice. Še več – v Strategiji razvoja kamniškega turizma je navedenih nekaj stvari, ki sploh ne držijo (netočne trditve so odebeljene): »Stari grad deluje kot urejena in must-visit točka, z urejenimi dostopi, delujočo razgledno ploščadjo, gostinsko ponudbo z Okusi Kamnika in še dodatno nadgrajena z inovativno virtualno izkušnjo razgledov na Kamnik.« Naj omenimo, da je bil OPN sprejet leta 2015, v 11 letih pa se (razen že omenjene obnove gostišča) ni zgodilo prav nič. Pešpoti zaradi vpliva narave propadajo, klopi za počitek ob pešpoti na Stari grad so v slabem stanju, razgledna ploščad ne deluje, obzidja oziroma grajskih ostalin se zaradi preraščanja podrastja in dreves skoraj ne vidi več, itd., itd. Vse to smo udeležencem okrogle mize prikazali v kratkem filmu, ki smo ga sestavili iz posnetkov, javno objavljenih na Youtube-u. Strategija razvoja kamniškega turizma 2023-2030 je torej spet (tako kot športni turizem) spregledala tudi Stari grad. Le kdo je sestavljal to strategijo, da v njej praktično ni nič o tako »pomembni, a premalo izkoriščeni znamenitosti Kamnika«??? Delovna skupina na strani naročnika (Občina) se ni ravno izkazala, če se izrazimo zelo milo, a o imenih ob tej priložnosti ne bomo govorili. Se pa ob tem spet odpira špekuliranje o »teoriji zarote« proti vsemu, kar je povezano s Starim gradom, seveda predvsem z Mestnim gozdom. Naša civilna iniciativa bi lahko polno »zacvetela« prav pri obnovi Starega gradu. Kot »vzorčni model«, kaj vse lahko civilna sfera naredi, smo udeležencem okrogle pokazali, kako poteka obnova gradu Žovnek v Braslovčah. 
Obnova poteka že 30 let, prostovoljci se zbirajo vsako nedeljo med 8.00 in 12.00 uro ter obnavljajo svoj ponos. In imajo že kaj pokazati, grad Žovnek vse bolj dobiva svojo nekdanjo podobo. Kar je bilo pred 30 leti videti kot »nor in utopičen projekt«, je danes priljubljena izletniška točka. Udeležencem okrogle mize smo pokazali nekaj fotografij stanja »prej in sedaj«, kjer se lahko vidi res velika sprememba in napredek (v priponki nekaj fotografij prej in danes). O projektu obnove gradu Žovnek je vodilni slovenski strokovnjak za gradove (kastelolog) dr. Igor Sapač dejal: »V Sloveniji smo navajeni tarnati, kako se nič ne da in da za vse potrebujemo milijone, grad Žovnek pa dokazuje, da se da." Osnovni namen obnove Starega gradu je, da se nekoliko dvignejo grajski zidovi, uredi in pod streho spravi, recimo, stražni stolp, kapelo in morda še kaj, tako da bil Stari grad dobro viden z vseh mogočih dostopov oziroma poti. Da bi res postal »dominanta« nad Kamnikom. Za konec pobude za obnovo Starega gradu še nekaj besed o diplomski nalogi Kamničanke Maje Burkeljca iz leta 2000, ki podrobno opisuje razvoj Starega gradu skozi več faz (romanika, gotika, renesansa) ter podaja možnosti obnovitve gradu. Po mnenju dr. Igorja Sapača bi bila diplomska naloga odlično izhodišče za »kako in kje sploh začeti« oziroma za »končni izgled Starega gradu«. 
Nekaj kamniških arhitektov (Štajn) je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pred leti izdelalo tudi digitalno študijo končnega izgleda Starega gradu, ki si jo lahko ogledate v prostorih omenjenega muzeja. Pred samim začetkom obnove starograjskih zidov bo potrebno izvesti tudi arheološke raziskave, v tem pogledu že imamo polno podporo dr. Milana Sagadina, ki ima bogate izkušnje s tovrstnimi raziskavami v Kamniku, dolga leta je vodil raziskave na Malem gradu. Arheološke raziskave in sama obnova ostalin morajo seveda potekati po nekih smernicah (načrtu), ki jih določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tudi pri začetku obnove Starega gradu ima naslednjo potezo Občina. Ali bo ostala samo pri že kar »neznosno lahkotnem besedičenju«, kjer se veliko govori, piše in obljublja, naredi pa skoraj nič, je odvisno od župana in koalicijskih svetnikov. Razumemo, da je »lačnih ust« veliko in da je težko ustreči vsem željam, ampak vsaj v primeru muzeja planinstva in alpinizma, Mestnega gozda Stari grad, obnove Starega gradu bi moralo iti za prednostne projekte, projekte, ki bi Kamniku (vsaj deloma) povrnili staro slavo in pomen (pred koncem 19. stoletja je bil Kamnik s Prašnikarjevim Kurhausom znan po vsej Evropi) – Donald Trump bi rekel »Make Kamnik great again!« Velika prednost vseh naših do sedaj predlaganih projektov je tudi »faznost« (začnemo z majhnimi koraki, skozi čas pa v skladu s finančnimi možnostmi dodajamo, širimo, razvijamo nove produkte). Za sam zagon niso potrebna velika finančna sredstva…le zakaj se torej Občina tega ne loti?
Obnova poteka že 30 let, prostovoljci se zbirajo vsako nedeljo med 8.00 in 12.00 uro ter obnavljajo svoj ponos. In imajo že kaj pokazati, grad Žovnek vse bolj dobiva svojo nekdanjo podobo. Kar je bilo pred 30 leti videti kot »nor in utopičen projekt«, je danes priljubljena izletniška točka. Udeležencem okrogle mize smo pokazali nekaj fotografij stanja »prej in sedaj«, kjer se lahko vidi res velika sprememba in napredek (v priponki nekaj fotografij prej in danes). O projektu obnove gradu Žovnek je vodilni slovenski strokovnjak za gradove (kastelolog) dr. Igor Sapač dejal: »V Sloveniji smo navajeni tarnati, kako se nič ne da in da za vse potrebujemo milijone, grad Žovnek pa dokazuje, da se da." Osnovni namen obnove Starega gradu je, da se nekoliko dvignejo grajski zidovi, uredi in pod streho spravi, recimo, stražni stolp, kapelo in morda še kaj, tako da bil Stari grad dobro viden z vseh mogočih dostopov oziroma poti. Da bi res postal »dominanta« nad Kamnikom. Za konec pobude za obnovo Starega gradu še nekaj besed o diplomski nalogi Kamničanke Maje Burkeljca iz leta 2000, ki podrobno opisuje razvoj Starega gradu skozi več faz (romanika, gotika, renesansa) ter podaja možnosti obnovitve gradu. Po mnenju dr. Igorja Sapača bi bila diplomska naloga odlično izhodišče za »kako in kje sploh začeti« oziroma za »končni izgled Starega gradu«. Nekaj kamniških arhitektov (Štajn) je v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik pred leti izdelalo tudi digitalno študijo končnega izgleda Starega gradu, ki si jo lahko ogledate v prostorih omenjenega muzeja. Pred samim začetkom obnove starograjskih zidov bo potrebno izvesti tudi arheološke raziskave, v tem pogledu že imamo polno podporo dr. Milana Sagadina, ki ima bogate izkušnje s tovrstnimi raziskavami v Kamniku, dolga leta je vodil raziskave na Malem gradu. Arheološke raziskave in sama obnova ostalin morajo seveda potekati po nekih smernicah (načrtu), ki jih določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tudi pri začetku obnove Starega gradu ima naslednjo potezo Občina. Ali bo ostala samo pri že kar »neznosno lahkotnem besedičenju«, kjer se veliko govori, piše in obljublja, naredi pa skoraj nič, je odvisno od župana in koalicijskih svetnikov. Razumemo, da je »lačnih ust« veliko in da je težko ustreči vsem željam, ampak vsaj v primeru muzeja planinstva in alpinizma, Mestnega gozda Stari grad, obnove Starega gradu bi moralo iti za prednostne projekte, projekte, ki bi Kamniku (vsaj deloma) povrnili staro slavo in pomen (pred koncem 19. stoletja je bil Kamnik s Prašnikarjevim Kurhausom znan po vsej Evropi) – Donald Trump bi rekel »Make Kamnik great again!« Velika prednost vseh naših do sedaj predlaganih projektov je tudi »faznost« (začnemo z majhnimi koraki, skozi čas pa v skladu s finančnimi možnostmi dodajamo, širimo, razvijamo nove produkte). Za sam zagon niso potrebna velika finančna sredstva…le zakaj se torej Občina tega ne loti?
Za konec zapisa dogodkov na okrogli mizi, ki je bila v torek 24.2.2026, torej še lokacijski načrt M1 pod skalco desni breg, kjer se od leta 2004 predvideva izgradnja pokritega bazena, tenis dvorane, športnega hotela, varovanih stanovanj in še kaj. Od vsega naštetega je prejšnja občinska uprava leta 2014 realizirala le izgradnjo varovanih stanovanj, na športno-namestitveni del pa je »pozabila«. Z dokončanjem tega polovično realiziranega načrta bi Občina delno rešila ne samo kronično podhranjenost s pokritimi športnimi objekti (slovenski standard na prebivalca Kamničani ne dosegamo niti v 50%), ampak tudi težavo z namestitvenimi kapacitetami, saj sicer v Kamniku, ki sam sebe rad imenuje »turistični«, v tem trenutku sploh ni hotela. Domžale, recimo, imajo dva hotela. In še vprašanje, ki se poraja »laikom«: namenska raba M1 Pod skalco je »športni centri«; kako to, da so na tem območju zgradili stanovanja, športnih objektov pa ne?? Na okrogli mizi smo predstavili situacijo, kar se tiče lastništva parcel: lastniki parcel, na katerem se nahaja M1 Pod skalco desni breg, so Občina Kamnik (parcele številka 101/1 v izmeri 1.776 m², parcela številka 117/2 v izmeri 744 m², parcela številka 649/2 v izmeri v izmeri 285 m², parcela številka 116/2 v izmeri 524 m², parcela številka 647/3 v izmeri 217 m², parcela številka 95/8 v izmeri 670 m², parcela številka 95/7 v izmeri 357 m², parcela številka 115/17 v izmeri 707 m², parcela številka 115/22 v izmeri 118 m²), Komunalno podjetje Kamnik (parcela št. 117/1 v izmeri 7.663 m²), Republika Slovenija (parcela številka 95/9 v izmeri 169 m²) in pa trije oziroma štirje privatni lastniki (parcela številka 101/13 v izmeri 298 m², parcela številka 101/14 v izmeri 483 m², parcela številka 101/3 v izmeri 694 m², parcela številka 101/4 v izmeri 715 m², parcela številka 101/5 v izmeri 727 m², parcela številka 115/23 372 m², parcela številka 101/6 v izmeri 18 m²).Občina Kamnik ima na območju M1 Pod skalco desni breg torej že v lasti cca 5.398 m², Komunalno podjetje 7.663 m², Republika Slovenija 169 m² in pa 3 privatni lastniki 3.307 m². Na zemljiščih, ki so v lasti privatnih/fizičnih oseb, se ne opravlja prav nobena kmetijska (vrtičkarstvo, kaj drugega) ali druga dejavnost, gre za travnike. 
Če se občinska uprava s tremi lastniki na more dogovoriti za odkup 3.300 kvadratnih metrov travnikov, na katerih ni nič, potem je nesposobna. Če se s Komunalnim podjetjem ne more dogovoriti za »prestavitev« na drugo lokacijo, potem je še bolj nesposobna, saj ima v roki kar nekaj »orožij«, s katerimi lahko prepriča Komunalno podjetje Kamnik, da privoli v prestavitev. Kdo že Komunalnemu podjetju Kamnik daje koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe, ki je kar pomemben vir zaslužka? Občina, mar ne? Občina ima v lasti tudi že zelo primerno lokacijo za prestavitev, to je Smodnišnica, v njej v tem trenutku poteka kar nekaj podobnih aktivnosti, kot jo na parceli številka 117/1 opravlja Komunalno podjetje Kamnik (deponija peska, tovornjaki, hrup, prah, itd.) in pri tem niti ni treba, da smo »sarkastični, posmehljivi«, to se v Smodnišnici dejansko dogaja in to »na veliko«. Dejstvo je, da dejavnost Komunalnega podjetja Kamnik veliko bolj sodi v Smodnišnico, kot pa v bližino stanovanjskih zgradb, varovanih stanovanj in Doma starejših občanov. Treba je torej opraviti nekaj malega dela, opraviti je treba kakšen telefonski klic ali dva, napisati je treba kakšen mail ali dva, sestaviti kakšno pogodbo ali dve. Pretežko za Občino Kamnik? Le kako so leta 2014 za varovana stanovanja »spravili skozi« enake postopke, kot so potrebni danes za športne objekte in športni hotel? Naj napišemo še to, da je lansko leto en hektar (10.000 m²) travnika stal v povprečju 28.000 eur – na vzhodu Slovenije cca 20.000 eur, na zahodu pa cca 41.000 eur (vir: Statistični urad Republike Slovenije).Čeprav je lokacijski načrt M1 Pod skalco že dolgo sprejet, že več kot 20 let zapisan v Uradnem listu Republike Slovenije in je sestavni del Občinskega prostorskega načrta, pa se v zvezi z njim zadnjih 10 let ne dogaja nič. Občina denarja za dokončanje načrta M1 Pod skalco (ali katerega drugega projekta za turizem oz. šport) nima, to priznava, župan (tudi prejšnji) pa je že nič kolikokrat izjavil, da bo treba poiskati drugo lokacijo za pokriti bazen, za popolnoma novo športno dvorano, da bo treba razmisliti o javno-zaseben partnerstvu. Kaj so na področju iskanja zasebnih investitorjev naredili v desetih letih? Nič! Na okrogli mizi smo predstavili izpis iz spletne strani »Invest.spiritslovenija.si«, kjer lahko potencialni investitorji najdejo informacije o možnosti investicij v turizem, šport in rekreacijo v Kamniku - ki jih ni! Ne za M1 Pod skalco, ne za Smodnišnico, nikjer v Kamniku ne morete investirati v turizem in šport! Nekdo nas »heca«, da ne napišemo kakšne bolj težke besede! Govori, kaj vse je treba v športu in za šport narediti, kaj vse bo naredil, naredi pa nič. Nekdo ne samo, da ne opravlja svoje domače naloge (osnovna naloga občin je uresničevaje lokalnega javnega interesa in javni interes na področju športa je bil z M1 Pod skalco izražen že leta 2004, sedaj pa je samo še večji in močnejši), ampak z raznoraznimi izgovori zavlačuje, blokira, se spreneveda, ščiti ozke privatne interese, zavaja, celo laže. Takšne občinske uprave res ne potrebujemo!
Če se občinska uprava s tremi lastniki na more dogovoriti za odkup 3.300 kvadratnih metrov travnikov, na katerih ni nič, potem je nesposobna. Če se s Komunalnim podjetjem ne more dogovoriti za »prestavitev« na drugo lokacijo, potem je še bolj nesposobna, saj ima v roki kar nekaj »orožij«, s katerimi lahko prepriča Komunalno podjetje Kamnik, da privoli v prestavitev. Kdo že Komunalnemu podjetju Kamnik daje koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe, ki je kar pomemben vir zaslužka? Občina, mar ne? Občina ima v lasti tudi že zelo primerno lokacijo za prestavitev, to je Smodnišnica, v njej v tem trenutku poteka kar nekaj podobnih aktivnosti, kot jo na parceli številka 117/1 opravlja Komunalno podjetje Kamnik (deponija peska, tovornjaki, hrup, prah, itd.) in pri tem niti ni treba, da smo »sarkastični, posmehljivi«, to se v Smodnišnici dejansko dogaja in to »na veliko«. Dejstvo je, da dejavnost Komunalnega podjetja Kamnik veliko bolj sodi v Smodnišnico, kot pa v bližino stanovanjskih zgradb, varovanih stanovanj in Doma starejših občanov. Treba je torej opraviti nekaj malega dela, opraviti je treba kakšen telefonski klic ali dva, napisati je treba kakšen mail ali dva, sestaviti kakšno pogodbo ali dve. Pretežko za Občino Kamnik? Le kako so leta 2014 za varovana stanovanja »spravili skozi« enake postopke, kot so potrebni danes za športne objekte in športni hotel? Naj napišemo še to, da je lansko leto en hektar (10.000 m²) travnika stal v povprečju 28.000 eur – na vzhodu Slovenije cca 20.000 eur, na zahodu pa cca 41.000 eur (vir: Statistični urad Republike Slovenije).Čeprav je lokacijski načrt M1 Pod skalco že dolgo sprejet, že več kot 20 let zapisan v Uradnem listu Republike Slovenije in je sestavni del Občinskega prostorskega načrta, pa se v zvezi z njim zadnjih 10 let ne dogaja nič. Občina denarja za dokončanje načrta M1 Pod skalco (ali katerega drugega projekta za turizem oz. šport) nima, to priznava, župan (tudi prejšnji) pa je že nič kolikokrat izjavil, da bo treba poiskati drugo lokacijo za pokriti bazen, za popolnoma novo športno dvorano, da bo treba razmisliti o javno-zaseben partnerstvu. Kaj so na področju iskanja zasebnih investitorjev naredili v desetih letih? Nič! Na okrogli mizi smo predstavili izpis iz spletne strani »Invest.spiritslovenija.si«, kjer lahko potencialni investitorji najdejo informacije o možnosti investicij v turizem, šport in rekreacijo v Kamniku - ki jih ni! Ne za M1 Pod skalco, ne za Smodnišnico, nikjer v Kamniku ne morete investirati v turizem in šport! Nekdo nas »heca«, da ne napišemo kakšne bolj težke besede! Govori, kaj vse je treba v športu in za šport narediti, kaj vse bo naredil, naredi pa nič. Nekdo ne samo, da ne opravlja svoje domače naloge (osnovna naloga občin je uresničevaje lokalnega javnega interesa in javni interes na področju športa je bil z M1 Pod skalco izražen že leta 2004, sedaj pa je samo še večji in močnejši), ampak z raznoraznimi izgovori zavlačuje, blokira, se spreneveda, ščiti ozke privatne interese, zavaja, celo laže. Takšne občinske uprave res ne potrebujemo!