Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Naše poslanstvo ni zgolj poročanje in obveščanje, ampak iščemo resnico, »močne« pozivamo na odgovornost, »dajemo glas« tistim, ki ga nimajo
Kamnik, 21.9.2026 - Veliko smo že pisali o projektu Mestni gozd Stari grad. Pisali smo o pomenu projekta za vzgojno-izobraževalno področje, za področje športa oziroma rekreacije, za področje arheologije in ohranjanja kulturne dediščine, za področje oskrbovanja in varovanja gozda, za področje turizma, itd. Danes bomo nekaj besed namenili financiranju projekta, točneje o črpanju evropskih sredstev iz kohezijskih in regionalnih skladov EU. V Kamniku so strokovnjaki in tudi politiki že večkrat opozorili na to, da črpanje evropskih sredstev ni ne vem kako velika težava, velika težava pa je v tem, da ni ustreznih projektov. Danes vam bomo še enkrat predstavili "zelo ustrezen projekt", ki bi Občini Kamnik brez dvoma prinesel veliko evropskih sredstev, ampak kaj, ko ga Občina brez nekega resnega argumenta zavrača. Še en dokaz več, da trenutna občinska oblast ne skrbi za potrebe ljudi, ne sledi smernicam zelenega razvoja, ne sledi usmeritvam Občinskega prostorskega načrta, ne sledi Strategiji razvoja turizma, itd. Denar dobesedno leži "na tleh", na Občini pa ga nočejo pobrati.
Projekt "Mestni gozd Stari grad" ima izjemen potencial za črpanje evropskih sredstev, še posebej, ker je zasnovan v smeri trajnostnega turizma, športa in varstva narave. Ta idejni projekt predvideva preoblikovanje gospodarskega gozda v gozd posebnega namena. Ker vključuje tako pedagoške poti, arheološki park kot športno-rekreacijske vsebine (ferate, kolesarske poti), je idealen kandidat za naslednje evropske razpise: 1) Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): preko Ministrstva za naravne vire in prostor oziroma Mehanizma za celostne teritorialne naložbe, ki podpira urejanje zelenih površin v mestnih jedrih; 2) Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: redni javni razpisi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenjajo nepovratna sredstva za naložbe v javno rekreacijsko, turistično in učno gozdno infrastrukturo. Gozdovi okoli Kamnika in Starega gradu so v veliki meri v zasebni lasti. Za uspešno prijavo na evropska sredstva je ključno sodelovanje zasebnega lastnika z občino. Prijavitelj na večje infrastrukturne razpise mora biti praviloma Občina Kamnik ali pa mora projekt potekati v javno-zasebnem partnerstvu z dolgoročnimi pogodbami o služnosti/najemu z zasebnimi lastniki gozdov. Zasebni lastnik v našem primeru ni težava, saj je prav on pobudnik ideje o Mestnem gozdu Stari grad, težava pa je naša Občina, ki za ta projekt noče niti slišati.
Kot primer dobre prakse črpanja evropskih sredstev naj navedemo Mestni gozd Celje. Občina je projekt razvijala fazno in prek različnih evropskih programov ter skladov uspešno črpala finančno podporo. Od Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je Mestna občina Celje že konec leta 2013 v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in drugimi partnerji pridobila evropska sredstva za nadgradnjo gozdnih poti z opremo za rekreacijo, doživljanje in izobraževanje. Ta sredstva so omogočila postavitev priljubljene Drevesne hiše (največje v Sloveniji), gozdnega igrišča, trim steze ter opreme za gozdno pedagogiko. Finančna sredstva ESRR so znašala 85% celotnih stroškov projekta, 10 % pa je prispevala država. Evropska sredstva občina redno uporablja tudi za širitev zelenih površin, ki dopolnjujejo vizijo Mestnega gozda. V začetku leta 2026 je tako prejela 578.284 evrov iz kohezijskih sredstev za projekt Zelena cona – Drevesni park v Medlogu, leta 2025 pa je kot vodilni partner začela projekt UrbanGreenLeap v okviru programa Interreg Euro-ME. Konec leta 2024 je Mestni gozd Celje prejel prestižno evropsko nagrado v okviru programa URBACT (ki ga prek Evropskega sklada za regionalni razvoj podpira Evropska unija). Za projekt »Zelena cona – Drevesni park v Medlogu«, ki neposredno dopolnjuje zgodbo Mestnega gozda z vzpostavitvijo 2,35 hektarja novih javnih zelenih površin, je Občina Celje prejela od ESRR prejela 578.284,00 evrov nepovratnih sredstev. Celjska praksa upravljanja in razvoja urbanega gozda je bila prepoznana kot primer vrhunske ter trajnostno načrtovane prakse na evropski ravni.
Za konec naj napišemo samo še to, da se po številu različnih aktivnosti oziroma dejavnosti Celjski mestni gozd lahko dobesedno skrije pred idejno zasnovo Mestnega gozda Stari grad Kamnik. V drugih občinah bi takšno ponudbo in priložnost "zgrabili" z vsemi štirimi, naš župan Matej Slapar pa...
Projekt "Mestni gozd Stari grad" ima izjemen potencial za črpanje evropskih sredstev, še posebej, ker je zasnovan v smeri trajnostnega turizma, športa in varstva narave. Ta idejni projekt predvideva preoblikovanje gospodarskega gozda v gozd posebnega namena. Ker vključuje tako pedagoške poti, arheološki park kot športno-rekreacijske vsebine (ferate, kolesarske poti), je idealen kandidat za naslednje evropske razpise: 1) Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): preko Ministrstva za naravne vire in prostor oziroma Mehanizma za celostne teritorialne naložbe, ki podpira urejanje zelenih površin v mestnih jedrih; 2) Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: redni javni razpisi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenjajo nepovratna sredstva za naložbe v javno rekreacijsko, turistično in učno gozdno infrastrukturo. Gozdovi okoli Kamnika in Starega gradu so v veliki meri v zasebni lasti. Za uspešno prijavo na evropska sredstva je ključno sodelovanje zasebnega lastnika z občino. Prijavitelj na večje infrastrukturne razpise mora biti praviloma Občina Kamnik ali pa mora projekt potekati v javno-zasebnem partnerstvu z dolgoročnimi pogodbami o služnosti/najemu z zasebnimi lastniki gozdov. Zasebni lastnik v našem primeru ni težava, saj je prav on pobudnik ideje o Mestnem gozdu Stari grad, težava pa je naša Občina, ki za ta projekt noče niti slišati.
Kot primer dobre prakse črpanja evropskih sredstev naj navedemo Mestni gozd Celje. Občina je projekt razvijala fazno in prek različnih evropskih programov ter skladov uspešno črpala finančno podporo. Od Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je Mestna občina Celje že konec leta 2013 v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in drugimi partnerji pridobila evropska sredstva za nadgradnjo gozdnih poti z opremo za rekreacijo, doživljanje in izobraževanje. Ta sredstva so omogočila postavitev priljubljene Drevesne hiše (največje v Sloveniji), gozdnega igrišča, trim steze ter opreme za gozdno pedagogiko. Finančna sredstva ESRR so znašala 85% celotnih stroškov projekta, 10 % pa je prispevala država. Evropska sredstva občina redno uporablja tudi za širitev zelenih površin, ki dopolnjujejo vizijo Mestnega gozda. V začetku leta 2026 je tako prejela 578.284 evrov iz kohezijskih sredstev za projekt Zelena cona – Drevesni park v Medlogu, leta 2025 pa je kot vodilni partner začela projekt UrbanGreenLeap v okviru programa Interreg Euro-ME. Konec leta 2024 je Mestni gozd Celje prejel prestižno evropsko nagrado v okviru programa URBACT (ki ga prek Evropskega sklada za regionalni razvoj podpira Evropska unija). Za projekt »Zelena cona – Drevesni park v Medlogu«, ki neposredno dopolnjuje zgodbo Mestnega gozda z vzpostavitvijo 2,35 hektarja novih javnih zelenih površin, je Občina Celje prejela od ESRR prejela 578.284,00 evrov nepovratnih sredstev. Celjska praksa upravljanja in razvoja urbanega gozda je bila prepoznana kot primer vrhunske ter trajnostno načrtovane prakse na evropski ravni.
Za konec naj napišemo samo še to, da se po številu različnih aktivnosti oziroma dejavnosti Celjski mestni gozd lahko dobesedno skrije pred idejno zasnovo Mestnega gozda Stari grad Kamnik. V drugih občinah bi takšno ponudbo in priložnost "zgrabili" z vsemi štirimi, naš župan Matej Slapar pa...