Športna dvorana Varaždin, zgrajena v javno-zasebnem partnerstvu
Vrtec Leseni škrat v Slovenj Gradcu, zgrajen v javno-zasebnem partnerstvu
Športna dvorana Mokronog, zgrajena v javno-zasebnem partnerstvu
Civilna iniciativa "Športniki za Kamnik"
Kamnik, 1.9.2026 - Kamniški župan Matej Slapar nas stalno prepričuje, da za novo športno dvorano, za pokrit bazen, za teniško dvorano, za hotel, za novo šolo, itd. ni denarja, ni zemljišč, ni zasebnih investitorjev. Seveda to ni res (morda je res samo to, da občina nima denarja, zato pa predlagamo javno-zasebno partnerstvo), opisali bomo, kako župani in občine svoje cilje in programske usmeritve kljub enakim finančnim težavam rešujejo po Sloveniji in v tujini. Morda se bo tole bralo kot "provokacija", a gre za čisto resen predlog, ki je, kot rečeno, marsikje v Sloveniji že realiziran. Največja ovira pri uresničitvi pobud za različne oblike sodelovanja je torej kar župan Matej Slapar, o tem, kako je leta 2022 zavrnil pobudo zasebnega investitorja za izgradnjo nove kamniške športne dvorane, bomo podrobneje pisali v naslednjih dneh.
Civilna iniciativa Športniki za Kamnik z vso resnostjo Občini Kamnik predlaga, da novo šolo 27. julij Kamnik, ki je po ugotovitvah strokovnjakov najbolj potresno ogrožena stavba, veliko bolj kot Osnovna šola F. Albrehta, skupaj s telovadnico zgradi v javno-zasebnem partnerstvu z družbo za razvoj nepremičninskih projektov, ki sliši na ime Prva hiša, in sicer kar na mestu, kjer se predvideva izgradnja 226 novih oskrbovanih stanovanj (blokov), v Mekinjah torej. Investitorja imamo (Prva hiša je jasno izrazila željo po investiciji), zemljišče tudi (župan je celo že izdal sklep o začetku postopkov), izgovorov ni več! Omenjena družba ima očitno precej denarja, ki bi bi ga rada nekam dobro naložila (super, takšne iščemo), in tudi javno-zasebna partnerstva so za podjetja odlična priložnost, da "denar ne izgublja vrednosti". To dejstvo (da nekdo ima denar, ki bi ga rad nekam vložil) je odlična priložnost za Občino Kamnik, ki nima denarja, da bi naenkrat financirala izgradnjo nove šole, do nje pa lahko pride z denarjem nekoga drugega. Z omenjeno družbo se podpiše koncesijska pogodba po modelu DBOT (projektiraj-zgradi-obratuj-prenesi v last in posest po koncu koncesijske dobe).
Ta model je ustaljena praksa doma in v tujini, navedemo naj samo izgradnjo novega vrtca "Leseni škrat" v Šmartnem pri Slovenj gradcu (in še dveh vrtcev v omenjeni občini), športne dvorane v Mokronogu (ti odlični zgodbi smo na naši spletni strani pred dnevi že podrobno predstavili) ter Športnega parka Črnuče, v tujini pa imamo izredno lep primer v hrvaški Občini Varaždin (županija Varaždin), v kateri delujejo posebni svetovalci in oddelki za analizo ter vodenje projektov javno-zasebnega partnerstva. Na ta način so zgradili športno dvorano, zgradili, dozidali ali obnovili so preko 20 šol, obnovili so občinsko "palačo", staro skoraj 300 let, itd. Kje si, Kamnik? Kje si kamniška občinska uprava z županom na čelu? Se ne da, mar ne?? Se opravičujemo, malo smo "žleht", ampak res nas jezi, ko vidimo, kako nesposobni, neambiciozni, brez vizije so nekateri, hvalijo pa se na vsa usta, in boli nas srce, ker se Kamnik ne razvija, kot bi se lahko in kot bi se moral. Seveda so za slabo stanje najbolj odgovorni župan in njegova koalicija, če bi imeli vsaj malček želje res nekaj narediti za Kamnik, bi bilo vse drugače. Če bi kamniška občinska uprava vsaj približno delovala tako kot njihovi kolegi v Varždinu, bi že zdavnaj imeli pokrit bazen, športno dvorano, dvorano za tenis, muzej planinstva, Mestni gozd in še in še. To, kot vidite, niso neresnične ali nerealne trditve, ne govorimo o "utopičnih, nemogočih projektih."
Da zaposlenim na Občini pri pripravi pogodbe malo pomagamo, osnovne karakteristike modela obravnavanega koncesijskega razmerja naj bodo:
- koncesionar (izbran konzorcij) zgradi infrastrukturo, z njo razpolaga v koncesijski dobi pod pogoji koncesijske pogodbe in na koncu koncesijske dobe prenese infrastrukturo v last koncedentu (Občini);
- koncesionar zaračunava storitve uporabe tretjim osebam;
- koncesionar prevzema naslednja tveganja koncesijskega razmerja: tveganja izgradnje infrastrukture; tveganje sposobnosti zagotavljanja storitev; tveganja v zvezi s tekočim vzdrževanjem; tveganja učinkovite rabe energije; okoljska tveganja; tveganja donosa na vložena sredstva;
- koncedent prevzema naslednja tveganja koncesijskega razmerja: politična tveganja; infrastrukturna tveganja (možnost priključitve na komunalno infrastrukturo); mesečna najemnina za čas trajanja koncesijskega razmerja
- koncesionar in koncedent skupaj prevzameta naslednja tveganja: pravna tveganja; tveganja sodelovanja;
- koncedent ne izda nobenega instrumenta zavarovanja;
- koncesijska doba je dobro leto dni gradnje in 15 (20, 30?) let opravljanja storitev.
- ponujena cena ure uporabe tretjih oseb v €: ???
Da zaposlenim na Občini še malo bolj pomagamo, da bodo postopki lahko stekli čim prej, jim ob tej priložnosti posredujemo še nekaj javno dostopnih podatkov in referenc. Predlagamo, da izvedbo celotnega postopka javno-zasebnega partnerstva zaupate Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo ali pa kar kamniškemu podjetju Marcam, kjer so strokovnjaki za področje javno-zasebnega partnerstva, gradnjo nove šole in telovadnice pa morda podjetju Lesotek, ki je v občini Slovenj gradec zgradilo čudovit lesen vrtec za več kot 150 otrok. Zakaj lesen objekt? Raziskave, ki so jih izvedli pred leti, dokazujejo, da je v vzgojno izobraževalnih objektih, zgrajenih iz lesa, manj stresa, agresivnosti, večja pripravljenost za učenje, boljša koncentracija, počutje, manjša izčrpanost. Z medicinskega vidika les kot gradbeni material pozitivno učinkuje na zdravje in počutje ljudi.
Evo, imate vse, gospod župan, veselo na delo. Ali pa boste spet, tako kot že tolikokrat, našli kakšen izgovor, zakaj se ne da?? Da se da, so dokaz javno-zasebni projekti v drugih občinah, da se VAM ne da, pa bomo, kot rečeno, v naslednjih kot dokaz opisali obisk zasebnega investitorja leta 2022, ki se je z vami pogovarjali o možnosti javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo nove športne dvorane. Športne dvorane v Kamniku še vedno nimamo, kamniški športniki že 40 let čakamo na katerikoli in kakršenkoli nov pokrit športni objekt. 40 let lažnih obljub, v zadnjih desetih letih predvsem vaših, gospod župan, in to ne samo s področja športa.
Civilna iniciativa Športniki za Kamnik z vso resnostjo Občini Kamnik predlaga, da novo šolo 27. julij Kamnik, ki je po ugotovitvah strokovnjakov najbolj potresno ogrožena stavba, veliko bolj kot Osnovna šola F. Albrehta, skupaj s telovadnico zgradi v javno-zasebnem partnerstvu z družbo za razvoj nepremičninskih projektov, ki sliši na ime Prva hiša, in sicer kar na mestu, kjer se predvideva izgradnja 226 novih oskrbovanih stanovanj (blokov), v Mekinjah torej. Investitorja imamo (Prva hiša je jasno izrazila željo po investiciji), zemljišče tudi (župan je celo že izdal sklep o začetku postopkov), izgovorov ni več! Omenjena družba ima očitno precej denarja, ki bi bi ga rada nekam dobro naložila (super, takšne iščemo), in tudi javno-zasebna partnerstva so za podjetja odlična priložnost, da "denar ne izgublja vrednosti". To dejstvo (da nekdo ima denar, ki bi ga rad nekam vložil) je odlična priložnost za Občino Kamnik, ki nima denarja, da bi naenkrat financirala izgradnjo nove šole, do nje pa lahko pride z denarjem nekoga drugega. Z omenjeno družbo se podpiše koncesijska pogodba po modelu DBOT (projektiraj-zgradi-obratuj-prenesi v last in posest po koncu koncesijske dobe).
Ta model je ustaljena praksa doma in v tujini, navedemo naj samo izgradnjo novega vrtca "Leseni škrat" v Šmartnem pri Slovenj gradcu (in še dveh vrtcev v omenjeni občini), športne dvorane v Mokronogu (ti odlični zgodbi smo na naši spletni strani pred dnevi že podrobno predstavili) ter Športnega parka Črnuče, v tujini pa imamo izredno lep primer v hrvaški Občini Varaždin (županija Varaždin), v kateri delujejo posebni svetovalci in oddelki za analizo ter vodenje projektov javno-zasebnega partnerstva. Na ta način so zgradili športno dvorano, zgradili, dozidali ali obnovili so preko 20 šol, obnovili so občinsko "palačo", staro skoraj 300 let, itd. Kje si, Kamnik? Kje si kamniška občinska uprava z županom na čelu? Se ne da, mar ne?? Se opravičujemo, malo smo "žleht", ampak res nas jezi, ko vidimo, kako nesposobni, neambiciozni, brez vizije so nekateri, hvalijo pa se na vsa usta, in boli nas srce, ker se Kamnik ne razvija, kot bi se lahko in kot bi se moral. Seveda so za slabo stanje najbolj odgovorni župan in njegova koalicija, če bi imeli vsaj malček želje res nekaj narediti za Kamnik, bi bilo vse drugače. Če bi kamniška občinska uprava vsaj približno delovala tako kot njihovi kolegi v Varždinu, bi že zdavnaj imeli pokrit bazen, športno dvorano, dvorano za tenis, muzej planinstva, Mestni gozd in še in še. To, kot vidite, niso neresnične ali nerealne trditve, ne govorimo o "utopičnih, nemogočih projektih."
Da zaposlenim na Občini pri pripravi pogodbe malo pomagamo, osnovne karakteristike modela obravnavanega koncesijskega razmerja naj bodo:
- koncesionar (izbran konzorcij) zgradi infrastrukturo, z njo razpolaga v koncesijski dobi pod pogoji koncesijske pogodbe in na koncu koncesijske dobe prenese infrastrukturo v last koncedentu (Občini);
- koncesionar zaračunava storitve uporabe tretjim osebam;
- koncesionar prevzema naslednja tveganja koncesijskega razmerja: tveganja izgradnje infrastrukture; tveganje sposobnosti zagotavljanja storitev; tveganja v zvezi s tekočim vzdrževanjem; tveganja učinkovite rabe energije; okoljska tveganja; tveganja donosa na vložena sredstva;
- koncedent prevzema naslednja tveganja koncesijskega razmerja: politična tveganja; infrastrukturna tveganja (možnost priključitve na komunalno infrastrukturo); mesečna najemnina za čas trajanja koncesijskega razmerja
- koncesionar in koncedent skupaj prevzameta naslednja tveganja: pravna tveganja; tveganja sodelovanja;
- koncedent ne izda nobenega instrumenta zavarovanja;
- koncesijska doba je dobro leto dni gradnje in 15 (20, 30?) let opravljanja storitev.
- ponujena cena ure uporabe tretjih oseb v €: ???
Da zaposlenim na Občini še malo bolj pomagamo, da bodo postopki lahko stekli čim prej, jim ob tej priložnosti posredujemo še nekaj javno dostopnih podatkov in referenc. Predlagamo, da izvedbo celotnega postopka javno-zasebnega partnerstva zaupate Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo ali pa kar kamniškemu podjetju Marcam, kjer so strokovnjaki za področje javno-zasebnega partnerstva, gradnjo nove šole in telovadnice pa morda podjetju Lesotek, ki je v občini Slovenj gradec zgradilo čudovit lesen vrtec za več kot 150 otrok. Zakaj lesen objekt? Raziskave, ki so jih izvedli pred leti, dokazujejo, da je v vzgojno izobraževalnih objektih, zgrajenih iz lesa, manj stresa, agresivnosti, večja pripravljenost za učenje, boljša koncentracija, počutje, manjša izčrpanost. Z medicinskega vidika les kot gradbeni material pozitivno učinkuje na zdravje in počutje ljudi.
Evo, imate vse, gospod župan, veselo na delo. Ali pa boste spet, tako kot že tolikokrat, našli kakšen izgovor, zakaj se ne da?? Da se da, so dokaz javno-zasebni projekti v drugih občinah, da se VAM ne da, pa bomo, kot rečeno, v naslednjih kot dokaz opisali obisk zasebnega investitorja leta 2022, ki se je z vami pogovarjali o možnosti javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo nove športne dvorane. Športne dvorane v Kamniku še vedno nimamo, kamniški športniki že 40 let čakamo na katerikoli in kakršenkoli nov pokrit športni objekt. 40 let lažnih obljub, v zadnjih desetih letih predvsem vaših, gospod župan, in to ne samo s področja športa.